Le peščica je urarjev na svetu, ki se lahko pohvalijo, da so naredili celo ročno uro v svoji delavnici, pa večina teh ima za seboj polno šolanje v Švici, delo v projektivi pri kateri od velikih znamk in celo življenje posvečeno uram. Poleg tega imajo sredstva za nakup vrhunske opreme. Kakor jaz vem ima pri nas še največ orodja za izdelavo ur urar Bazelj v centru Ljubljane pa tudi on nima vseh potrebnih strojev, da bi naredil ročno uro iz nule. Pa ok, recimo, da imaš neomejeno sredstev, kaj pa znanje? Poglej tole sliko:



To je skica švicarskega ankerja, ki je v tej uri, ki jo boš ti izdeloval. Tile koti in razmaki imajo pomen, če fališ enega, ura ne bo šla, ti pa se loviš še okoli izračuna zobnikov in sprašuješ kateri mehanizem je bolj enostaven...

Na koncu vsega pa boš naredil še cel mehanizem iz lesa, ne iz kovine kot je to uspelo redkim mojstrom v zgodovini.

Lesene ure Valerii Danevych stanejo okoli četrt milijona po kosu. Mislim, da z razlogom.

Se ne posmehujem, da se razumeva, samo ne morem to vzeti kot resen projekt, ker je enostavno nemogoč. Če si se preteklih nekaj desetletji skrival v kaki odmaknjeni koči in študiral urarstvo v nulo, se morda motim in obeta se ti, da boš precej bogat. Moram pa reči, da si potem prišel na plano z zelo nenavadnimi vprašanji...

Pa pokaži sliko enega zobnika ročne ure od blizu, ki si ga že sam izdelal in naredil bom samo

pred več leti ko sem začel razmišljati o svoji leseni uri sem prišel do ravno take ugotovitve, brez neke dolgoletne prakse in veliko veliko znanja ne moreš izdelati ure, zadeva je premajhna in preveč natančna, potem je tukaj pa še orodje, kot si že omenil orodja ne najdeš na vsakem vogalu kot napr. grip klešče.
več kot eno leto sem iskal informacije kako izdelujejo zobnike, v šali sem vprašal starega strugarja (ki je imel že flaško vina v riti) če bi mi izdelal zobnik za uro, pol ure sem ga poslušal in naslednji dan mi je prinesel pokazati urarski stroj za izdelavo zobnikov ki sicer ni bil popolen- manjkalo je nekaj delov, dobil ga je od njegovega strica ki je bil urar v italiji- kakorkoli iz tega stroja sem razbral da niti približno ni primeren za izdelavo lesenih zobnikov,ker les je mehkejši in 100% ne bi mogel napraviti utorov v obdelovanec.
vsakodnevno imam zaradi službe opravka z 3D tehniko, zato sem se lotil zadeve bolj na sodoben načinj, pri tem ni odvisno od moje natančnosti, pač pa od natančnosti stroja, ki pa jo je veliko lažje zagotoviti.Za izrez zobnikov sem uporabil laser.
Tudi Valery iz ukraine, ki smo ga omenjali v prejšnih postih, ni šolan urar, njegova družina se že več rodov ukvarja s tesarstvom, ima pa občutek in znanje za delo z lesom. najverjetneje Valery nebi znal popraviti klasične ročne ure.
uro ki jo želim izdelati se niti približno ne more primerjati z urami od Valeriya, njegove so ročno delo, moja pa bo (če bo) tudi strojne izdelave.

v priponki sta dva zobnika,hotel sem poslikati zraven kovanca pa mi foto ne izostri slike, najverjetneje zaradi odboja svetlobe od kovanca. črtica ki je na mizi pod zobniki jo s prostim očesom ne vidim, oziroma sem moral zelo dobro pogledati. na fotografiji izgleda kod da je med zobniki zračnost, ko sem jih pritrdil na osovine in povezal med sabo sem pod mikroskopom gledal pa ni bilo zaznati zračnosti.

Upam da vam je povrnilo "upanje" v uspeh

Kot sem obljubil, za zobnike...

Že to kar si naredil je velik dosežek, resno mislim. Kapo dol!

Ampak - žal pride še ampak, kot čisto konstruktivna kritika - še vedno mislim, da je projekt nemogoč. Zobnika na sliki sta navijalna zobnika, ki nista fiksirana na nobeno os (na mestu ju drži vijak) in ne igrata vloge pri teku ure (sta v uporabi le, ko uro navijamo), zato posledično pri njima natančnost ni pomembna (pač navijaš malo močneje), le material mora zdržati precej obremenitve. Poleg tega pri teh dveh zobnikih tudi ni tako pomembna debelina, lahko sta praktično debela kolikor češ. Ko pa se boš loteval zobnikov iz sistema za delovanje ure, pa taka natančnost pri zobnikih (špice niso prave oblike, niso enotne, ponekod je še v vmesnih predelih dodatna majhna špička...) ne bo prišla v poštev, da ne govorim o kakšnem delu zaskočnega mehanizma.

Ne predstavljam si tudi kako boš naredil osi in fiksiral zobnike na le te, ker tukaj laser ne pride v poštev... Že navaden vijak pri uri bo problem na ta način.

Ne strinjam se, da Valery ne bi znal popraviti klasične ure, ravno nasprotno, klasično uro bi znal narediti brez večjih problemov, ker iz lesa izdelovati je težje in ne moreš narediti ure, če ne poznaš tematike v nulo, 3d printerji, laserji, super računalniki in podobno tukaj ne pomagajo. Zato se mi zdi škoda, da se nisi za prvi projekt lotil stenske ure, kot sem jo omenjal v prejšnjih postih. Očitno se spoznaš na obdelavo lesa kot le malo kdo in naredil bi verjetno prekrasne, zavidanja vredne kose! Potem pa bi se počasi, z leti in znanjem o urah lahko spravljal na manjše in bolj komplicirane mehanizme, na roko bi ti verjetno tudi šla tehnika, ker bodo verjetno laserji za obdelavo s časom vedno bolj natančni.

Želim ti veliko uspehov, da boš še kakšno sliko delil tu z nami in se opravičujem, ker nisem jemal teme prej resno.

Ubistvu so zobniki enakomerni in tudi pod mikroskopom se vidi da zobi enakomerni, posledica slabega "telefonskega" fotoaparata v kombinaciji z ne enakomerno ožganostjo robov naredijo videz da zobi niso enakomerni, je pa tudi to da ta dva zobnika imam doma (ostale imam v delavnici) in se že lep čas valjata v predalu in tudi pod lupo je vidno da iamta obtolčene robove. v primeru kakršnekoli zračnosti pa imam namen dodati mazivo med zobnike.

Za osi sem preizkusil že veliko različnih vrst lesa, med najbolj zanimivimi za mene je bil tropski les ki niti ne plava na vodi, trd je tako da mi je 2,5mm sveder obrabilo po dveh izvrtanih luknjah v globino 10mm, tudi"zakurit" sveder je mogoče v tem lesu brez problema. osovine oz. "osovinice" sem stružil na finomehaniški stružnici pa tudi na cnc stružnici, na svoje presenečenje sem večkrat brez težav izdelal tesen ujem tako da sem "nabil" zobnik na osovino. vsekakor bom pa uporabil še lepilo, ker v primeru dolgotrajne suše vemo kaj se lahko zgodi

Stensko uro z lesenimi zobniki sem izdelal v oš šoli pri tehničnem pouku, spomnim se da sem papir na katerem je bil naprintan zobnik nalepil na vezano ploščo in rezal z žagico, na koncu sem še popiliu zobce do črte, ura mislim da je imela malo zamude

@slamca@ boznal povedati, če ti kakorkoli pomaga knjiga Urarski priručnik, Josip Ivanković, Zagreb 1947, ti jo lahko posodim....mogoče je tudi na netu...

@slamca@ sem se poglobil v tvoj primer izračuna zobnikov, upam da nebom neumno vprašal, ali obstaja kakšen standard glede velikosti zoba in razmaka med zobmi, iz katerega bi lahko določil tudi premer zobnika?

Tudi sam sem velik ljubitelj lesa in hobi mizar.
Sicer laser ožge robove in dvomim, da lahko prideš do ustrezne natančnosti. Še posebej pri manjših zobnikih. Po moje bi moral uporabiti rezilno orodje z možnostjo znižanja obratov (frekvenčnik), ker se ti z velikimi obrati isto ožge.
Pa tudi ne bi nič računal zobnikov, ampak bi vzel mehanizem žepne ure (prvo moške, nato ženske)in ga skopiral.
S tem ne bi ponovno odkrival tople vode.

Jaz tu vidim največji problem v orodju.
Mogoče kaka kombinacija Proxxon vrtalnika ter rezkarja?

@Toše, razmak med zobmi je povezan z velikostjo zob. Točno ta knjiga, ki ti jo ponuja kolega Morskipas ima na pričetku skice, ki se vrtijo okoli pravilnega zajema med zobmi na kolesih. Tudi na splošno je to dobra knjiga in ti svetujem, da si jo pridobiš (kakor jaz vem, jo je moč dobiti tudi zastonj na spletu, morda tudi na Minutki, se kdo spomni??).
Drugače pa si poglej tale link:
www.ryerson.ca/~v7chan/cncproject/gear/C...ar%20Calculator.html
Kalkulator za računanje zob, spodaj imaš skice in ti pove vse dimenzije, če vtipkaš začetne podatke. Morajo pa biti zobje na urnih zobniki v obliki ''cikloide'', upam, da sem se prav izrazil, gre za posebno obliko krivulje, ki omogoča, da je stik med zoboma dveh koles tekom zajema praktično nenehno v taki poziciji, da je prenos sile pravokoten na linijo osi zobnikov, kar omogoča maksimalen prenos moči oz. minimalne izgube.

Trmast kot sem ( ), se 100 % pridružujem kolegi Shadowu in še naprej menim, da cikloidnih zobcev na laser v tej dimenziji ne boš uspel dobiti. Tisti urarski stroj za izdelavo koles, o katerem si prej govoril, ima zagotovo zunanji pogon in ga lahko prilagodiš na pogon na kak motor od starega šiviljskega stroja (ti imajo lepo pedal, s katerim se da obrate kontrolirati od čisto počasi, do velikih hitrosti), kakor pa jih jaz poznam, ti rezkarji koles morajo tako ali tako biti uporabljani v kompletu z urarsko stružnico.
Res je, da bi ura morala delati tudi z navadnimi žagastimi (špičastimi) zobmi, zelo stare lesene ure celo imajo tako tehniko, vendar se bi potem, če bi tako nižal standarde, zataknilo pri zaskočnem (anker) kolesu, tam se bližnjic ne bo dalo ubrati.

Še ena stvar, prej si napisal, da če ne bo teklo gladko, boš namazal zobnike. Ne vem kako je pri lesu, vendar je v urarstvu vsesplošno pravilo, da se zob pod nobenim pogojem nikoli ne maže z olji, če pride po nesreči do stika z oljem, je potrebno zobniki ustrezno očistiti.

Urarska literatura, nekaj prosto dostopne:

minutka.si/forum/11-obvestila-novosti/70...rska-literatura.html

@Criptus: Precej linkov (predvsem Urarski priručnik, ki je v tej temi omenjen) je mrtvih; se da to kako posodobit? Hvala.

Drugače pa moram dodati, da z veseljem spremljam to razpravo, ker je fascinantno s kakšnimi tolerancami so narejene mehanske ročne ure, in če pomisliš, da dobiš delujoče Seiko 5 ali pa Vostok Amphibia že od dobrih 50 evrov naprej nove, se v luči te razprave take cene zdijo skoraj smešno nizke.