Redno spremljam ta forum, vendar se bolj malo oglašam. Kot velikemu ljubitelju diverjev mi pač ne da miru, da se ne bi v tej temi malo oglasil in dodal svoj piskerček.
Prvo vprašanje je čemu je diver sploh namenjen. Potapljanju? OK? So bili namenjeni temu pred nekaj leti ali desetletji, danes so v 99,9 odstotkih krasijo roke ljudi ki vodo vidijo 10 dni na leto. Pač izražajo nek imidž oz. življenski slog. Večinoma bolj športen in ni nujno povezan z vodo. Potaplajči že nekaj let omenjenih zadev ne uporabljajo ali pa jih uporabljajo, samo za rezervni sistem. Nekateri s stare šole se pa pač ne dajo in so dober diver in tablice zakon v navezi z mehanskim globinomerom.
In sedaj eno vprašanje, kje se začne dober Diver? Ali je to pri 200€ ala SEIKO Orange monster, ali pri nekaj kilo evrih kot so razne Omega, Rolexi, itd. Moje osebno mnenje je, da se dobra "delovna ura" začne nekeje v rangu Citizena in SEIKA, vse ostalo je višek in prestiž. Nekateri si to pač lahko privoščijo in prav je tako. Poznam ogromno ljudi ki jim vsakodnevo in tudi pri potaljanju Promasterji služijo odlično po več let, lahko bi rekel tudi desetletij.
Opažam na forumu, da je dosti debatah o urah, ki bodo zdržale več desetletij, morda celo življeneje. Res je, diverji dragih in priznanih znamk so vsekakor predmet poželjenja in lahko zdržijo celo življenje, vendar samo kot ure za vsak dan ali kot "salonske"ure. V kolikor bi bile vsak dan delovne ure kakšnega poklicnega potapljača na velikih globinah recimo v severnem morju pa praktično ni razlike, razpade v dokaj kratkem času tako Rolex, kot Citizen. V domačem okolju navijalcev, za na pivo, in službo so pa res večne.
Ravno debata med Longineso in Rolexom mi je dala malo razmišljati. Nekje iz malih možganov sem potegnil ime Longines, katerega je fotr nosu pred ohoho leti. Daleč najbolj ugledna ura daleč na okoli. Takrat so kraljevali predvsem Omikroni, Rakete itd.
Majčken pobrskam po zgodovini, Longines napram Rolexu zmaga, tako po koreninah kot po tradiciji. Vendar nekega imidža napram njemu nima. In tukaj se pojavi vprašanje, zakaj ga nima? Moje skromno mnenje, uničil ga je hebeni kapitalizem in globalizacija.
Poglejmo primer Swatch group. Pokupili so kar nekaj uglednih tradicionalnih znamk kot so recimo Omega, Tissot, Longines, Certina, itd, ter navedene znamke, od katerih ima vsaka več kot 100 letno tradicijo popredalčkal v cenovne in kvalitetne range. Tako recimo Tissotu in Certini (ki so BTW zelo priznane in kvalitetne znamke) ne vidiš recimo dlje kot komplikacija kronografa na Valjoux osnovi. Longinesu gre tukaj nekoliko bolje, saj ugleda še kakšen večni koledar, lunine mene, retrograde, itd. Tudi cene zrastejo do nekaj kilo €. Vendar v ta isti grupi je recimo Omegi dovoljeno vse, omejitev ni. Da se bodo omenjene znamke dokopale do kakšnega co - axiala verjetno v tem živlljenju ne bom dočakal. Zame osebno je velika škoda, da na tak način nekatere stare urarske znamke stagnirajo. Zelo me zanima, kaj bi se zgodilo, če nebi prišle pod okrilje Swatcha? Ali bi propadle in bi jih požrla kakšna kriza že pred časom, ali bi z svobodnimi rokami doživele razcvet in odšle vsaka svojo pot, morda bi lahko konkurirale kakšnemu Pateku ali Jaegru, tako pa tičijo v cenovno razredih nekje do kilo €, brez lastnega razvoja. Žalostno. Dobro konc bluzenja, bo še za kakšno drugo temo.
Primerjava Rolex in Hydroconquest je nekako na mestu, ure so lahko primerljive kljub ogromni razliki v ceni. Me pa čudi politika Longinesa, da te ure niso vtaknili v višji cenovni razred, praktično gre za njihovo najcenejšo uro in glede na cene drugih modelov, bi jo brez problema pozicionirali više. Je moj pri izbor za naslednjo uro in me tako prijazna cena niti malo ne moti. Sem jo imel priložnost imeti na roki, za svoj denar zelo kvalitetno izdelana zadeva, mehanizem je traktorski in ne vidim razloga, da nebi mogel biti življenski nakup, tako kot Rolex.