Pod naslovom Pregrešno drage sekunde so v reviji Reporter Magazin (številka 4/2011) objavili članek o tem, katere in kako drage ure nosijo nekateri znani Slovenci. Med njimi prednjačijo politiki in gospodarstveniki, predvsem tisti, ki gredo desničarsko usmerjeni reviji najbolj v nos. Članek je podpisal Nenad Glücks in v njem zagrešil kar nekaj netočnosti ali pa nerodnosti.

Večina v članku omenjenih Slovencev nosi ure, ki stanejo med 4000 in 10000 evri. Pa kljub temu pri skoraj vsaki uri Glücks zapiše, da se ponaša s safirnim steklom (recimo že pri prvi, Jankovićevi Zenith Elite Class Reserve de marche). Gospoda Glücksa bi spomnil, da imajo safirno steklo tudi (mehanske) ure, ki stanejo 500 EUR. Morda ga beseda safir preveč spominja na drage kamne, ki so sicer drugi predmet spotike v članku. Pisec namreč večkrat omeni drage kamne, recimo pri IWC Portugieser Yacht Club Chrono Matjaža Gantarja - "cena je 9900 evrov, za to pa dobite ohišje iz plemenitega jekla, štirideset dragih kamnov, navijalni roto (!) z zaščito pred udarci in safirno steklo". Poznavalcu je več kot očitno, da gre za običajne sintetične rubine, ki se uporabljajo v urnih ležajih za zmanjšanje trenja, pisec pa bi po mojem mnenju rad poudaril, da gre za (nepotrebno) razkošje v obliki dragih kamnov.

Najbolj me je nasmejal stavek pri uri kandidata za mariborskega župana Tomaža Orešiča - IWC Portugieser Chronograph Automatic. "Uro krasijo safirno steklo, reptilovo usnje in privita krona." He he, če bi bila privita krona (upam, da pisec ve, kaj je v urarstvu krona) eden največjih dosežkov te ure, najbrž ne bi stala najmanj 6300 EUR, na kolikor jo ocenjuje Glücks. Ta je popolnoma brcnil mimo dva stavka niže, kjer pravi: "Njegova ura je sicer na sredini lestvice znamke Panerai..." Dopuščam pa, da gre za tiskarskega škrata. IWC in Panerai sta pač dva povsem različna pojma.

Na koncu nas Glücks razveseli s še enim umotvorom. Za Janija Möderndorferja, novoizvoljenega poslanca DZ, zapiše, da nosi "uro švicarske znamke Glashütte, vredno sedem tisoč evrov". Je že res, da deluje nemški izdelovalec ur Glashütte Original pod okriljem švicarskega koncerna Swatch Group, ampak mesto Glashütte v bližini Dresdena je pojem nemškega izdelovanja ur. Poleg omenjenega podjetja Glashütte so iz tega mesta vsaj še naslednji izdelovalci ur: A.Lange & Söhne, NOMOS, Bruno Söhnle ter Union Glashütte.

Novinar ni poklic! Je diagnoza!

Lp

Filip

Najbrž je to čisto enostavno problem znanja o določeni zadevi. Tudi sam sem se ukvarjal s pisanjem, ne sicer profesionalno, ampak je to bil resen hobi. Zmeraj sem se maksimalno potrudil pri samem pisanju, pa tudi že prej, pri raziskavi snovi oziroma pri testiranju izdelkov. Zaradi tega je trpela hitrost, pa tudi kakšen rok oddaje sem zamudil. Poklicni novinar pa ima še večje zahteve po storilnosti plus roke za oddajo. In ne more reči, jaz se tega ne grem, ker si s tem zagotavlja eksistenco. Zato pa trpi kvaliteta. Najmanj, kar bi moral narediti, je, dati to v branje nekomu, ki obvlada. Ampak tega najbrž skoraj nikjer ne delajo (izjema so znanstvene revije, kjer članke pred objavo recenzirajo ljudje, ki se vsaj približno ukvarjajo z enakimi zadevami), urednik pa je tudi bolj kot ne bos na tem področju (vsaj sodeč po članku).

Tipičen odraz kulture nošenja ur pri nas, v stilu, sosed ima pa mercedesa, sram naj ga bo... Zanima me, do kdaj bomo tako zaplankani?

O novinarju pa ne bi razpravljal. Saj se je podpisal pod svoj prispevek in pokazal koliko velja. Desnim očitno počasi zmanjkuje streliva, pa pokajo le še s pasjimi bombicami

Mene pravzaprav niti ne moti to, da se je desničarska revija spravila na leve (dobro, notri so dali tudi Rupla), bolj mi gre na živce rumenost tega početja. In pa seveda, še enkrat, neznanje, ki ga je pokazal pri pisanju. Sicer pa me v principu bolj motijo bedarije, ki jih počnejo zagovorniki tistega političnega pola, katerega pristaš sem :-) Politična situacija bo pri nas normalna takrat, ko bom v času predvolilnega boja lahko postavljal neugodna vprašanja tistemu, ki bi ga rad videl izvoljenega.

Članka nisem še prebral in me po vsem napisanem po eni strani niti ne mika da bi ga. Hvala kolegu mauricu za analitičnost in kritičnost - vsega spoštovanja vredno .

Članek je očitno precej negativno in populistično usmerjen, drugače si njegove vsebine ne znam razložit. Avtor ali urednik sta vedela kdo je ciljna publika ali pa sta preprosto nedopustno neprofesionalna. Tudi sam sem pisec člankov in se pri odnosu do vsebine globoko strinjam z mauricem in to tudi počnem po svojih najboljših močeh.

Dodal bi še, da podobno nestrokovno (urarsko) vsebino občasno zasledim še na nekaterih bolj rumeno obarvanih medijih, ki, zanimivo, komentarje vestno cenzurirajo .

Ljudi je treba samo lepo vprašat, pa sami vse povedo

www.minutka.si/intervju.html

maurice napisal(a):

Mene pravzaprav niti ne moti to, da se je desničarska revija spravila na leve (dobro, notri so dali tudi Rupla), bolj mi gre na živce rumenost tega početja. In pa seveda, še enkrat, neznanje, ki ga je pokazal pri pisanju. Sicer pa me v principu bolj motijo bedarije, ki jih počnejo zagovorniki tistega političnega pola, katerega pristaš sem :-) Politična situacija bo pri nas normalna takrat, ko bom v času predvolilnega boja lahko postavljal neugodna vprašanja tistemu, ki bi ga rad videl izvoljenega.

Rumenkasto se obnašajo, ker preprosto nimajo več drugih argumentov. Kot kaže, hočejo prevzeti Jelinčičeve volivce, ki jih nekdo mora. A na ta način izgubljajo na zdravi volilni bazi, kar se je na volitvah lepo pokazalo in česar se izgleda še ne zavedajo. Sicer pa neke prave opcije spet ni. Mene so vsi dovolj razočarali, da spet postajam apatičen do politike, kot sem to bil do pred meseca dni nazaj.

Pa pustmo politiko. Izguba časa. Naj se kot pravi Pavliha, s tem ukvarjajo tisti, ki so dovolj nori

Bravo, maurice, dobra analiza članka. Novinarji so že večkrat s kakšno temo brcnili v temo, se bomo že navadili, saj njih itak ne izuči...

Glucks hat kein Gluck!!:-))