Več o tem bo sigurno vedel kolega Slamca.

Kolikor sem jaz uspel zvedeti v kontaktu s tistimi, ki prihajajo neposredno iz, če lahko temu rečem, hardwarea - ne gre za preprečevanje magnetizma, ker se da to rešiti na bolj eleganten način, ki je znan že 90 let. Preprosto, gre za zmanjševanje stroškov proizvodnje. Meni se to zdi popolnoma nepotrebno in neumestno, pa tudi neokusno. Tradicionalna švicarska industrija si tega ne bi smela privoščiti, pa me sploh ne zanima ali današnji mehanski mehanizmi, ki naj bi bili moderni in zato določeni deli iz plastike naj ne bi vplivali na njihovo trajanje. To so v glavnem opravičila. Meni je bedno dati za uro tradicionalnega proizvajalca več kot 500 € , ki jo je skoraj nemogoče servisirati, ampak ti na servisu zamenjajo določene dele, kot da bit menjali baterijo na kvarcu in jih vržejo v smeti.
Edina plastika, ki naj bi pomenila izboljšavo je zavora mehanizma pri kalibru Omega 1861, ki ima sistem lastnega mazanja (vsaj tako so mi povedali) in tako ne pomeni večjo porabo sintetičnega materiala iz katerega je narejena.
Vendar v verziji Moonwatcha s transparentnim pokrovom, Omega še vedno uporablja jeklo. Po lastnih navedbah - samo iz estetskih razlogov. Tukaj mi to deluje logično in ne verjamem, da bi Omega sloves ene izmed najbolj popularnih ur v zgodovini ogrozila zaradi takšne banalnosti oziroma enega dela iz plastike.

Haifisch, še en prekrasen in poučen prispevek, hvala! Moram priznati, da sem prvič slišal za ta Midov kronograf s centralnimi kazalci, kaliber 1300, zelo zanimiva zadeva, gledam na Ebayu so pa cene kar zasoljene...

Glede plastičnih kosov v novi Eti imaš prav, predvsem gre za kratenje finančnih sredstev, kar je meni, glede na prodajne cene ur s temi krnografi dokaj nerazumljivo. Za Tissot s tem mehanizmom vem, da se prodaja v trgovinah za okoli 700 €, kar je za tak odstotek plastike kar precej. Druga stvar v ozadju je morda dejstvo, da je C01.211 (sprašujem se, če si niso tako zakompliciranega imena kalibra zbrali pri Eti za nalašč, da ga lahko poznavalci hitreje pozabimo ) kopija legendarne Lemanije 5100, čudno je, da se to ne izpostavlja toliko, glede na visok ugled, ki ga 5100 kaliber uživa (glede na izkušnje, sam nisem tak pristaš). Kakor koli, če ste kdaj gledali fotografije razdrtih Lemanij 5100, ste lahko opazili, da je praktično vse, kar se skriva direktnemu pogledu od zadaj, torej del mehanizma pod številčnico, iz plastike. Očitno ta plastika lastnike ur ni toliko motila, potem, ko se je uspešno izpeljal še Projekt 51, predvidevam, da je bilo Švicarjem jasno, da je v končni fazi uporabnikom na tej ravni za plastiko vseeno, hkrati pa so s tem še malo zasukali že prej zaboden nož v rano samostojnih urarjev, saj je tak mehanizem nemogoč za servisiranje izven uradnega servisa.
Drugače je anker vilica, ki zaradi plastike pri C01.211 najbolj buri duhove, precej zoprn kos za klasično proizvodnjo, gre za komplicirano izvedeno vilico, ki je prinetana na posebno os, podobne zgradbe kot balančna os, v svojem prijemu pa s pomočjo šelaka drži dva sintetična rubina (paletna kmana), katerih pozicija mora biti na tisočinko milimetra natančna, da ura dobro teče. V zadnjem času je bilo s temi ankrerji tudi nekaj težav pri Eti, zato je rešitev s plastiko kar na roki. Ko pa pride mehanizem na servis pa enostavno vržeš vse v smeti in vgradiš novega ter mastno zaračunaš...

Če smem reči še besedo na račun plastike v Omegi 1861. Te zavore so plastične tudi pri nekaterih drugih mehanizmih, recimo 7750 jo ima tudi iz plastike, vendar gre za zavoro registratorja ur pri štoparici, ki se skriva na strani pod številčnico in je posledično skrit tudi v primeru steklenega podnožja ure. Tukaj ni fora v mazanju, ker ga ne sme biti, funkcija tega kosa je, da stisne na obod zobnika, ko štoparico ustavimo in s tem prepreči, da bi se kazalec, medtem ko stoji (govorim o poziciji v vmesnem postanku, ne na nuli) prosto sukal, saj ga takrat ne blokira niti kladivo za reset na nič, niti pogon, ker štoparica stoji in je sklopka razklenjena. Plastika je v tem primeru dobra, ker je zavora narejena dokaj preprosto in kos samo pritisne na obod zobnika, pri trši kovini bi v tem primeru lahko prišlo do poškodbe delikatnih zobcev (sekundni zobnik kronografa ima zelo majhne in številne zobce).

Hvala haifischu in Slamci za izčrpna in izjemno poučna odgovora. Klatenje stroškov torej. Zadeva nič kaj ne navdaja z optimizmom.

Hvala Slamca! Super razloženo! Upam, da te bomo še kdaj prosili za kakšno mnenje, ker so takšne informacije zelo dragocene in jih je težko pridobiti. Vsaj jaz bi jih lahko bral v nedogled.