Za vsako urco, sploh pa mehansko je po mojem vsekakor slabše, če teče venomer v istem položaju (n.pr v škatli ali na navijalcu, ..saj še kapljice vode kamen izdolbejo, pa ga ne bi jeklo, ki na ta način »vrta« venomer na istih mestih pod nenehnim enakim pritiskom..
Zato jaz
moje urce prenašam tja in sem, jih razmeščam in sortiram po raznih kriterijih, pa spet obračam, zdaj narobe in nazaj, zdaj vstran, kot tisto žlahtnejšo kapljico v zahodni kleti..Vse z dobrim namenom, da jih nekoliko sprehodim, pregibam, da se ne bi, ko morda predolgo čakajo na služenje skrbniku, preveč zaležale in otrdele.
Zadnjič sem se spomnil tudi nekaj novih lestvic razvrščanja;
-Po starosti,
-po nazornosti in berljivosti,
-po odtenkih sive ..(številčnice),
-po indeksih in številkah (rimske, arabske, brez)
-po natančnosti teka,
-po ceni, (veljavi proizvajalca)
-po premeru ohišja,
-po številu funkcij,
-po številu pol-nihajev na uro..
-po jakosti (glasnosti) tiktakanja,
-po preglednosti dna ohišja,
-po materialu paščka in načinu zapenjanja..
Povsod, kjer se najpogosteje zadržujem imam na dosegu roke nastavljene tudi krpice iz mikro vlaken, da sproti zbrišem morebitne prstne odtise in da ohišja hkrati »podrgnem do visokega sijaja.«
Opažam, da se na ta način zlahka izognemo občasnemu poliranju pri urarju, ko bi se želeli znebiti neizbežnih sledi uporabe.
Pridobitev, ki sem jo predstavil pred mesecem dni (Raketa), mi je zanimiva tudi zaradi tega, ker je ena redkih, ki se jih je še da dobiti z mehanizmom frekvence 18.000 a/h. Prav milo jo je poslušati, kako vztraja pri svojem zadržano-umirjenem teku.