Drugi del moje predstavitve bi naredil malo drugače in sicer, kot prezentacijo konkretnega primera ure in njenega popravila. Gre namreč za zelo zanimivo uro, ki je k meni na popravilo prispela iz Rusije. Sam sem tudi velik ljubitelj sovjetskega urarstva in mi je zatorej v veselje spregovoriti kakšno besedo na to temo. Spoznal bi vas z Vostokovim kalibrom 2802 in kot večina ostalih sovjetskih tehničnih projektov, tudi ta primer ni nobena izjema, njegove korenine se začenjajo na drugi strani železne zavese…
Bolj zagrizeni ljubitelji vintage ur ste zagotovo že slišali za legendarni Zenithov kaliber 135. Javnosti je bil predstavljen leta 1948, pomenil pa je pravo majhno revolucijo v urarstvu. Snovalec in idejni oče tega mehanizma, Ephrem Jobin, je konvencionalno postavitev koles v mehanizmu spremenil na revolucionaren način. Kolo v centru, ki zaradi svoje lege nosi ime ''centralno kolo'' (center wheel), je prestavil iz centra na stran mehanizma, na tak način pa omogočil prostor za, glede na velikost mehanizma, ogromno nemirko in vzmetni boben. Posledica tega je sicer indirektno gnan minutni kazalec, vseeno pa je to malenkost proti prednosti s pridobitvijo na prostoru. Velikost nemirke in bobna namreč povečata točnost urinega teka. Zenith 135 je bil čisti uspeh, na kronometerskih testih v Neuchatelu je ugnal vse rivale tistega časa, do konca produkcije pa je pobral več kot 200 različnih nagrad in odličji. Glas o pridobljenih lovorikah je očitno segel v daljave in prav ta kaliber so si sovjetski urarji vzeli za osnovo, na kateri so v petdesetih letih pričeli razvijati do tedaj njihov najbolj točen mehanizem za ročno uro.
V sredini petdesetih let prejšnjega stoletja je industrija v Sovjetski zvezi cvetela, s čimer je prišel tudi napredek v urarstvu. Predvojno zasnovani mehanizmi so se umikali na račun bolj modernih tipov, pričeli pa so se tudi eksperimenti s stoodstotno lastnimi zasnovami mehanizmov. Poleg civilnih ur, so bile precej povpraševane tudi ure za vojsko in vesolje, zaradi česar je prišla želja po izdelavi ure, ki bi zadoščala standardom kronometra. Naloga je bila verjetno pretežka, da bi se jo lotili v lastni režiji tako, da se je, do takrat že mnogokrat preizkušen sistem kopiranja tujih patentov, izkazal za uspešnega še enkrat in Sovjetska zveza je s časom dobila še svojo verzijo Zenithovega kalibra 135. Zanimivo je, da se projekt natančne ure ni odvijal v centralni moskovski tovarni, ampak so ga prepustili periferiji in sicer, mestu Čistopol, kjer je od prve polovice štiridesetih let stal obrat ČČZ, ki ga danes bolje poznamo pod imenom Vostok.

Zgoraj na sliki sta desno Zenith 135 in levo Vostok 2809, sicer morda na prvi pogled mehanizma delujeta precej različna, vendar je to več ali manj zgolj posledica estetskih razlogov.
Na podlagi Zenithovega stroja sta bili v Čistopolu razviti dve različici mehanizmov, 2802 ter 2809. Na prvi pogled sta omenjena kalibra sicer zelo podobna, tehnično pa vseeno dokaj različna. 2802 je direktna kopija Zenitha 135, z majhno sekundo na poziciji 6h, pri 2809 pa so izkoristili konstrukcijsko možnost, za kar sem pravzaprav presenečen, da tega niso naredili že v Švici, in vgradili direktno gnano centralno sekundo. Dodatek centralne sekunde dejansko ni zahteval skoraj nobene dodatne spremembe v zasnovi, Jobinov način postavitve koles je tako realizacijo omogočal že sam od sebe. 2809 ima tudi protekcijo nemirke proti udarcem, 2802 je nima. Med poznavalci obstajajo tudi teorije o obstoju kalibra 2804 (mala sekunda in protekcija proti udarcem), vendar so zgrešene, vsi znani primerki pa so kasnejše sestavljenke ruskih urarjev.
Mehanizem 2809 je bil čisti uspeh, izdelovali so ga od 1957 do 1970. Z določenimi manjšimi evolucijskimi spremembami, ki so se ga s časom prijele, je poganjal ure tipa Vostok Precision, Volna in Almaz (prvi naj bi bil kronometer, Volna zelo podobna izvedba, le manj točno umirjena, Almaz pa je cenejša verzija s ''samo'' 18 kamni in brez mikroregulacije). Na drugi strani je kaliber 2802 že po dobrem letu izstopil iz produkcije, končno število izdelanih primerkov pa je ostalo v razredu prototipa. Kot razlog za izključitev iz proizvodnje, špekulacije najpogosteje navajajo strah pred tožbo za patent, saj je bila podobnost z Zenithom prevelika, ni pa potrebno posebej govoriti, da si uradnega odkupa patenta v Sovjetski zvezi niso pridobili. Seveda že takrat majhno število proizvedenih primerkov 2802, se je tekom zgodovine še močno zdesetkalo in danes vemo le še za peščico preživelih kosov. Neverjetna redkost pa je kaliber 2802 pripeljala na listo ''svetih gralov'' sovjetskega urarstva in mu posledično dosegla astronomsko vrednost med zbiratelji. Verjetno bi moral pri zadnjem stavku dodati še besedno zvezo ''za razmere ruskih ur'', saj se mi zdi vrednost 3 do 5 evrskih tisočakov, kot zbiratelju sovjetskih ur, astronomska, v svetu švicarskih ur pa te taka vsota prav daleč ne bo pripeljala.

Zgoraj na levi strani Jubilejnije verzija 2802 in desno 2809 s centralnim sekundnikom. Na desni uri motiv na številčnici predstavlja Keremlj iz mesta Kazan.
Ura na moji mizi, o kateri bi danes govoril je Vostok 2802 iz začetka leta 1958. Zanimivo je, da je ta ura, poleg tega, da gre za 2802, izdelana tudi v posebni verziji ''Jubilejnije'', kar jo naredi kot še večjo redkost med redkimi. Jubilejnije je bila kratka linija 2809 in 2802 konec petdesetih let, posvečena 40 letni obletnici republike Tatarstan. Jubilejnije ure imajo barvito številčnico, na njej pa so prikazani motivi iz glavnega mesta Kazan. Konkretna ura je bil kupljena pri zbiralcu na Poljskem, kot nedelujoča in nepopravljiva, a se je pred nakupom dalo videti slike, ki so pričale, da je mehanizem kompleten. Moram reči, da sem se, preden je pošiljka prispela, v svoji oceni motil, sklepal sem, da je zlomljena balančna os, kar je pri takih mehanizmih najbolj pogost razlog, da se ura ustavi. Pregled ure pa je pokazal, da je nemirka v dobrem stanju, zlomljena pa je os sekundnega kolesa (slika spodaj). Mali sekundnik, ki ga ta os normalno nosi, tako ni imel opore in je bil na številčnico dobesedno prilepljen z lepilom.

Na sliki se vidi, da je os na desnem koncu ravna, da bi sedla v ležaj, bi na tem mestu morala štrleti špica.

Najbolj primeren postopek za odpravo take napake je, da se obstoječa os ohrani, v njo pa se navrta samo nov podaljšek (špička oz. ''cafen''). Druga možnost bi bila, da bi se celotna os postružila na novo, je pa to zaradi specifike medeninastega zobnika, ki na njej leži, za moje pojme težja pot, kot le nov cafen na koncu. Lahko se zgodi, da se obod zobnika pri odstranitvi in namestitvi zvije ali pa tako poškoduje, da se ga ne da več primerno pričvrstiti na os. Pravzaprav je sama izdelava novega cafna dokaj enostaven postopek. V obstoječo os se prevrta luknja, v katero se vstavi pravilno nastružena nova konica. Večji problem tu je pravzaprav prevrtati že tako tanko os (debelina je v tem primeru okoli 0.3 mm), pri čemer mora luknja zadeti točno v center, saj v nasprotnem primeru os opleta in dobimo ohter zobnik. Za to opravilo obstaja cel niz različnih orodij, najbolj pogosta pa je neke vrste miniaturna stružnica, ki os rine v konus narejen tulec s precizno nastavljeno luknjo pri koncu, z druge strani pa se skozi to luknjo aplicira sveder želenega premera.

Na fotografiji zgoraj je omenjeno orodje, na skrajni desni strani se vidi majhen sveder, ki ga je potrebno med procesom nežno potiskati proti vpetemu zobniku. To orodje je precej staro in je bilo v osnovi mišljeno, da se goni na roke s pomočjo posebnega loka, jaz sem si zadevo malo moderniziral in naredil popolnoma funkcionalen pogon iz 20 let starih Lego Tehnic kock.
Ker zgoraj predstavljena zadeva le ni tako zelo efektivna in ni kompatibilna z vsemi oblikami svedrov, jo uporabljam le na začetku in sicer, samo da se zavrta začetek luknje, nato se prestavim na klasično stružnico. Prej navrtan začetek luknje, je dovolj dobro vodilo, da se potem brez težav in znatno hitreje luknja tudi poglobi (slika spodaj).

Prilagam še sliko dokončno izvrtane luknje, v tej točki bi rad poudaril, da je premer luknje 0.17 mm.

Ko se luknja zaključi, je potrebno izdelati še cafen. Tukaj gre za dokaj podoben postopek, kot sem ga že opisoval pri poglavju o izdelavi balančne osi. Premer špice mora na eni strani nujno ustrezati izvrtani luknji, saj se potem oba kosa spoji zgolj s silo, lepilna sredstva ne pridejo v poštev, na drugi strani pa mora ustrezati velikosti ležaja v mehanizmu. Za vstavitev špice v os se uporabi tribnit mašina o kateri sem že govoril v prejšnjemu poglavju.

Slika zgoraj je bila posneta med pomirjanjem cafna, še preden sem ga odrezal na končno mero, lepo se vidi, da je vse v liniji, nič ni postrani.

Zgoraj je še slika končnega izdelka, ko se vpet zobnik takole hitro vrti, se lahko lepo vidi, da je na novo narejeni cafen popolnoma v centru, saj se ne opazi nobenega opletanja.

Ko je bila ta naloga opravljena, je bilo vse ostalo zgolj še rutina. Mehanizem je bilo seveda potrebno popolnoma razstaviti in narediti generalni servis, verjetno so minila desetletja, kar je zadnjič tekel, gre pa enostavno za preveliko redkost, da se je ne bi obravnavalo sto odstotno.

Spodaj še slika za konec, najlepši trenutek, ko so prvič vsi kosi, očiščeni in primerno naoljeni, skupaj. Prej kup neurejenega miniaturnega železja, sedaj začne tvoriti celoto, še par navojev ter vzmeti in zadeva s tihim tik-tak začne kazati prve znake življenja. Če so zasuki nemirke močni, to pomeni, da se balančno kolo suče levo desno s tako kotno hitrostjo, da se s prostim očesom skoraj ne da razbrati krakov na kolesu, takrat veš, da si naredil vse kot je treba…

EDIT: Se opravičujem za velikost slikic, shrani.si mi enostavno ni hotel delovati, zato sem se poslužil postimage, tam pa ne vem, morda jaz ne znam ali je pa ta žalost od slik to kar zmorejo ponuditi... Če kliknete gor, se vam bodo v novem oknu odprle večje in bolj pregledne verzije.

Noro! Hvala za še eden odličen prispevek.

Upam, da me ne bo kdo narobe razumel, toda škoda je, da tako dober članek ostaja v teh naših lokalnih okvirjih.

Pa še čestitke, da si se dokopal do legende, karkršna je Vostok 2802!

Slamca, odličen prispevek. Ker ste napisali, da vas zanimajo Sovjetske ure bi prosil za vašo pomoč. V zbirki imam že nekaj časa Poljota, automatic, 29 kamnov, pozlačenega. Spodaj je slika. Sem pa ugotovil, da je z uro nekaj hudo narobe. Nekaj časa teče, potem pa se ustavi, še večji problem pa je, da sekundni kazalec občasno preskoči, nekaj časa lepo teče, potem pa preskoči kar za 15 ali 20 sekund. Potem pa uro več ni mogoče pognati, da se tako izrazim.

Ker mi je ura všeč in bi jo želel imeti brezhibno. Vem, da tako forumu uro ni mogoče popraviti, zato bi vas prosil če tako na pamet poveste ali je uro vredno popraviti, oziroma ste mi uro pripravljeni popraviti. V tem primeru vas prosim za elektronski naslov, pa se bova več pomenila preko elektronske pošte. Hvala.

Slamca, hvala za prispevek, odlicno napisano, lep jezik !

@Haifisch, najlepša hvala. Sem bil morda malo nejasen, čeprav bi z velikim veseljem sprejel tvoje čestitke kot lastnik te ure, žal ni moja, pri meni je bila samo za potrebe popravila in se sedaj vrača v zbirko moskovskega kolega. Imam neko ''bucket listo'' in Jubilejnije v 2802 različici ostaja neosvojena trofeja na seznamu (2809 iz članka je moja) ter tako dela družbo še premnogim drugim neprečrtanim vrsticam. Skoraj po pravilu, za vsak ulov, se na listi znajde nov prototip oz. izjemna redkost, za katero prej sploh vedel nisem

@Motorist, hvala. Bom poslal svoj kontakt v zasebnem sporočilu.
Morda pa, ker bi znala biti za koga vseeno zanimiva tema, bom odgovoril na vprašanje kar javno. Ura iz priponke pripada drugi generaciji Poljotovih avtomatikov (prva generacija je bila skupina ''Rodina'' ur), z oznako kalibra 2415. Jaz bi rekel ura iz zlatih časov SZ. Mehanizem, zasnovan na prelomu petdesetih in šestdesetih let, je bil najprej ponujen v danes zelo iskanih urah Kozmos in Orbita, kasneje pa se je znašel v raznoraznih različicah, kot je tudi ura iz priponke. Sicer ''kopija v megli'' od Junghansovega kalibra J83, bi bil, s svojo eno plansko zasnovo (ni modularen avtomatik, vse je v eni ravnini) in 29 kamni, ta mehanizem verjetno precej pri vrhu, če bi delali seznam sovjetskih kalibrov glede na kvaliteto. Druga plat je, da, čeprav nisem z opisom nič pretiraval, še vedno tudi ura s takim pedigrejem, nima omembe vredne cene. Žal je taka različica, da je precej pogosta ter iz poznejšega obdobja izdelave in za zbiratelje posledično ni tako zanimiva. Seveda lahko popravim in obnovim tako uro, odgovor na vprašanje, če se to izplača pa je žal negativen. Smo v svetu sovjetskih ur, kjer, razen določenih redkih izjem, vrednosti ni. Sovje podatke bom pustil v ZS, pokličite, pa bova rekla še kako bolj konkretno...

Dobro nadaljevanje članka.
Sicer sem na cal. 2809 (2802 niti nisem vedel da obstaja) naletel pri zanimanju za cal. 135 od Zenitha.
Res je kar kopija, oz. ni popolnoma zaradi centralne sekunde.
Zanimivo, da kljub temu cal. 2809 ne dosega kake konkretnejše cene, čeprav je verjetno kakih 50€ dosti za rusko uro tega obdobja.
Mene je od nakupa odvrnila dokaj "grda" številčnica z velikimi obroči pri centru kazalcev, ne vem zakaj so to delali.

@Shadow, hvala. Glede dizajna se popolnoma strinjam, večina teh ur ni ravno najlepših, mene prav tako moti ta ogromen premer urnega kazalca v sredini številčnice, poleg tega ne razumem tudi zakaj so izdelovali tako kratke sekundne kazalce (ne seže do roba številčnice) in še za konec, zgodnji modeli so imeli navkljub relativno velikemu ohišju, samo 16 mm širino pasu (kasneje so popravili na 18 mm pri vseh modelih). Ampak ok, če bi zbiral sovjetske ure iz vidika estetike in za nosit, verjetno ne bi prišel daleč. Mene pritegnejo določeni tehnični pristopi, dejstvo, da je vse do zadnjega kosa narejeno doma in res izjemna paleta različnih verzij/mehanizmov/modelov.
Glede vrednosti pa je zelo relativno, res je, da se da dobiti 2809 za 50 €. Moram pa reči, da vem za ljubitelje v Rusiji, ki zbirajo izključno samo 2809 in njene različice in to so zbirke z več sto različnimi kosi. Že samo, če gledamo striktno tehnično, so bili, kot sem že zgoraj omenil, trije modeli, ki jih nadalje delimo še v tri generacije (če je bil kdo bolj pozoren, je opazil, da so eni mehanizmi srebrne in eni zlate barve). Vsemu temu se doda še dodatne tehnične različice in posebne verzije. Poleg omenjene 2802, obstajajo tudi 2810 (antimagnetična) in 2814 z datumom (obe samo v prototip serijah z zelo omejenimi količinami) ter še kakšna za katero še ne vem. Kar hočem povedati je, da je skupina ur baziranih na 2809, ali pa če jim v grobem rečemo kar 2809 ur, praktično celotno rusko urarstvo v malem. Res je, da bi bil naključno izbran primerek iz Ebaya verjetno v razredu 50 €, vendar bo taka ura v slabem stanju in skoraj sigurno ne kompletno originalna (od vseh svetovnih ur, iz vseh obdobij, verjetno sovjetske ure najbolj trpijo za ''frankenštajniziranjem''). Če želiš lep in kompletno originalen kos, bo cena že višja, če dodamo še željo po zgodnjemu tipu, recimo prvi generaciji, bo še huje, kak redek model povrh pa naredi zadevo že precej zasoljeno...

No eBay APP ID défined in Kunena configurationPozdrav vsem, zanimam se za učenje dela na urarski stružnici in se mi poraja vprašanje, ali je nakup klasične mini stružnice prav tako ok ali z njo kaj dosti urarskega dela nebi mogel opraviti in je z namenom urarska stružnica samo urarska? Kot omenjeno v prispevku, rabljenih je na ebayu malo morje cene pa se gibljejo od do in težko veš ali bo zadeva ok ali ne, recimo eno takšno si ogledujem, bi bil to dober nakup (se na to lahko dodaja elemente / orodja, ki niso original, ali bi imel s tem kasneje probleme)?



Da pa ne bi denarja vrgel stran in dobil zdelano neuporabno stružnico, so mi sodelavci, ki so iz bolj kovinarske stroke, predlagali nakup takšne nove, vendar ne oni ne jaz ne vemo kako se z urarsko stružnico sploh dela:

eur.vevor.com/metal-lathe-c_10121/vevor-...parts-p_010746125015

Moje vprašanje je, ali na tej sploh lahko in katera urarska opravila lahko opravim na njej?

Je pa res, da s tem nimam izkušenj in bo že poliranje vijakov zame projekt, amapk, če že kupujem, bi rad kupil stružnico na kateri bom skozi leta lahko nabor opravil samo širil.

Seveda bi raje prej delo spoznal v živo in se kakšnega opravila pred nakupom naučil, vendar ne poznam nobenega, ki bi mi to omogočil, tako da moram malce "brcati v temo".

Vnaprej hvala za odgovor in kakšen nasvet pri iskanju / nakupu.

LP, Tomaž