Ker sem ravnokar bolj ali manj zaključil svojo zbirko vintage Junghans ročnih ur, ki jih je oblikoval Max Bill, sem se odločil, da vam na kratko predstavim ure in informacije, ki sem jih nabral tekom zbiranja.
Na internetnih oglasih je namreč vsak Junghans iz obdobja 1950-1980, ki je nekoliko bolj minimalističnega izgleda, označen za Max Billov dizajn. Pa temu seveda ni tako, ker je pravih modelov samo 10. Ne, niti tipična 4 (obrnjen stol) na številčnici ni dovolj, saj je tudi Junghans uporabljal isto pisavo za druge modele, ki jih ni snoval Max Bill. Na kratko: mehanizem mora biti J84 oz. J83, kazalci ozki in indeksi s črtami. Na dolgo pa spodaj.
Vse skupaj je trajalo več kot 5 let, ker originalov iz šestdesetih ni veliko naprodaj. Na srečo tudi ni veliko zbirateljev, tako da so cene glede na redkost zmerne, čeprav višje od primerljivih Junghansov.
Predzgodba:
Max Bill je bil švicarski umetnik (arhitekt, kipar, oblikovalec in še kaj), ki se je v poznih dvajsetih prejšnega stoletja izobraževal na znameniti šoli Bauhaus v Dessauu, med drugim pod taktirko slovitih umetnikov, kot sta npr. Kandinski in Paul Klee. Približno trideset let kasneje je ustanovil oblikovalsko šolo v Ulmu, ki je sledila načelom Bauhaus oblikovanja: forma in funkcija sta neločljivi. Kot zanimivost: v šoli Bauhaus se je izobraževal med drugimi tudi Avgust Černigoj. Če se vrnem k Billu pa še ena zanimivost: Max Bill je bil tudi politično aktiven, saj je bil en mandat v poznih šestdesetih član švicarskega narodnega sveta, kjer se naj bi po mojih informacijah že takrat zavzemal za okolju prijaznejše ukrepe.
Kakorkoli že, duh Bauhausa (oblika in funkcija sta nerazdružljivi) se odraža tudi v njegovem oblikovanju za Junghans. Sodelovanje Billa z Junghansom se je začelo v drugi polovici petdesetih, ko je zanje oblikoval kuhinjske, stenske in namizne ure. Žal razen okvirnega izgleda (stenske izdelujejo še danes) teh ne poznam podrobno. Vem samo, da so obstajale tako v elektronski kot mehanski izvedbi. Kakor sem prebral od zbiratelja, ki je o Junghansu napisal knjigo (nisem 100%, da je resnična informacija, ker ni moje področje): pri elektronski stenski uri naj bi bilo nemogoče premikati kazalce, zato moraš baterijo vstaviti natanko takrat, kjer so kazalci obtičali.
Ročne ure:
Sodelovanje Max Billa z Junghansom je bilo očitno uspešno, zato so se v zgodnjih šestdesetih odločili, da ga razširijo na ročne ure. To je bila precej pionirska odločitev, saj v tistem času znani oblikovalci načeloma niso bili vpleteni v dizajn ročnih ur. Junghans je torej na tem področju oral ledino. Da so bili na to pri Junghansu precej ponosni, kaže tudi to, da so za čas in državo (Nemčija, zgodnja šestdeseta) precej nenavadno na določene številčnice dali oznako: "Junghans design". O tem več kasneje.
Ure so bile sicer v izdelavi zgolj med letoma 1961 in 1962 (potencialno 1963, vendar ni potrjeno). Z malo špekulacije lahko sklenemo, da je šlo za prodajno katastrofo. Precej zanimivo, saj so od poznih devetdesetih so reissue Max Bill modeli pri Junghansu prodajni hit.
Variante številčnic
Max Bill je po zdaj znanih podatkih za Junghans zasnoval natanko 10 modelov (oz. 11, če štejemo datumskega zraven), ki jih lahko razvrstimo v 3 variante:
- A: številčnica z arabskimi ciframi za ure
- B: številčnica z arabskimi ciframi za ure in minute
- C: številčnica brez cifer, zgolj indeksi
Za ponazoritev, sken iz starega kataloga (iz leta 1962, črkovna anotacija je moja):
/nadaljevanje sledi/