www.google.si/search?tbm=isch&tbs=rimg%3...bm=isch&q=kirchenuhr



Iščem najbolj banalen, še fukcionalni, primer mehanizma, ki bi ga poganjala utež, s čim manj kolesci, čigar delovanje bi večina , recimo temu, zares razumela.

Lepo na oko..

Tale stenska ima vse skupaj 6 "koles":
www.glenbryde.com/70503-000701-hermle-lester-wall-clock/

DIY lesena ura

hubpages.com/games-hobbies/HowToMakeAWoodenGearClock

Pa se en fajn model

Iščem najbolj banalen, še fukcionalni, primer mehanizma, ki bi ga poganjala utež, s čim manj kolesci, čigar delovanje bi večina , recimo temu, zares razumela.

Rekel bi, da mehanizmi v cerkvenih zvonikih zagotovo ne spadajo med najpreprostejše izvedbe časomerov, sestavni deli so sicer veliki in ni nobenih omejitev glede prostora, zato je razporeditev lahko zelo pregledna. Večinoma pa te mahenizmi niso ''preprosti'', vse boljše mašine (razen v primeru manjših vaških cerkva) imajo vgrajen tako imenovan remontoir sistem. Gre za precej kompliciran mehanizem znotraj mehanizma, ki skrbi za ločen pogon zaskočnega mehanizma in preostale ure. Problem je namreč v tem, ker so take ure podvržene zunanjim vplivom, v večjih zvonikih so dolžine kazalcev lahko tudi nekaj metrov in ti kazalci lahko predstavljajo različne obremenitve za sam mehanizem, za primer, pozimi se lahko na kazalcu nabere ogromno ledu in potem se ura ''muči'', ko se zaledeneli kazalec dviguje, ko pa je v času spusta (0-30min oz. 12-6h), pa seveda s svojo odvečno težo ''pritiska'' na tek ure. Če prištejemo še razne vetrovne sunke, ti vplivi niso zanemarljivi. Remontoir sistem pa zagotavlja konstantno silo za zaskočni mehanizem, kazalci pa se pod silo glavne uteži gibljejo popolnoma neodvisno. Hočem povedati, da gre v teh primerih za izjemno kompleksne ter tehnično briliantne izvedbe... Prilagam še link iz Youtuba, ki prikazuje delovanje remontoir sistema:

Če na zgornjem linku opazujemo delovanje kakšni 10 sekund, se lepo vidi, kako se celoten sistem ''navije'', to se potem ponavlja vsakih 10 ali 20 sekund. Skrajno desno je majhna utež, ki skrbi za delovanje zaskočnega mehanizma, intervalno dvigovanje oz. navijanje pa prejema od teže glavne uteži. Dokaj zapleteno in težko za razložiti:).

Kar se pa tiče nekega najpreprostejšega mehanizma, ti je po mojem dal lep primer Criptus, gre pa to za verge foliot uro (ne vem, če imamo pri nas za to izraz), na tak način so delovale prve ure in se ga že stoletja ne uporablja več, ker je ura, nerejena na ta način, katastrofalen merilec časa. Na splošno mislim, da je pri razumevanju delovanja urinega mehanizma ključno, da se razume delovanje zaskočnega mehanizma. Sam bi predlagal, da razdereš kakšno kuhinjsko uro z nihalom, po mojem mnenju so to najpreprostejši mehanizmi.

Sam trenutno restavriram cerkveno uro z "verge" zapreko. Je zelo stara, najverjetneje bila tudi predelana iz "foliot" v izvedbo z nihalom. Nazadnje bi naj tekla leta 1960. Na začetku bila popolnoma zarjavela in že razstavljanje je bil izziv. Rja je že odstranjena, ležaji iz medenine so novi, osi poravnane. Naslednja faza so nove "kajlice", ki držijo uro skupaj in potem zaščita železa, ker bo ura delovala na prostem. Za sam tek ima ura tri kolesa in potem anker z dvema paletama za krono. Več v slikah

Vrhunsko! Tole bi (mislim, da ne govorim samo zase) bili zelo veseli, če lahko kasneje pošlješ še kakšne slike, ko bo delo napredovalo. Po pravici se na turnske ure ne spoznam, ampak zadeva deluje res stara, če samo pogledam, kako je narejen zobnik... ha!

Kako pa misliš izvesti to uro na prostem? Mislim, verjetno bo potrebno narediti številčnico in mehanizem montirati na določeno višino zaradi pada uteži... pa še, kot izgleda, ima zadeva tudi bitje. No, če se bo to dalo videti kje na prostem za širšo množico, mislim, da bom med prvimi obiskovalci .

Še eno vprašanje, se morda ve, kje je bila ura prej nameščena, do leta 1960?

Tudi mene zanima, kje bo ta stroj nameščen.
Poleti sem bil v Luzernu in sem obiska Zytturm oz. Zeitturm. V grajskem stolpu je muzej mestnih ur. Tako imajo uro z 9m nihalom, čas polnega nihaja je 6 sekund.



In še veliko drugih ur,



Več si lahko ogledate na ;
www.radiomuseum.org/museum/ch/zeitturm-z...-lucene-luzern/.html

Torej, ta ura še nima določenega mesta kamor bo postavljena. Zagotovo mi je želja nekje v malo večjem mestu, kjer bi lahko bila zanimiva tudi za turiste. Z utežmi je tako, da trenutno razmišljam o dveh izvedbah. Ena je, da izkopljem luknjo v zemljo, druga pa da to rešim s škripci. V muzejih, ki sem jih že obiskal, imajo velikokrat zaradi pomanjkanja prostora tako rešeno.

O številčnici še ne razmišljam, ima pa na vrhu ure vsaj kazalčni del, kamor bom pritrdil kazalce. Manjka mi še povezava med prvim kolesom in kazalčnim delom. To bo potrebno izdelati po naročilu.

Kje je ura nazadnje tekla nimam podatka, slišim pa, da je teh nedelujočih mehanizmov po slovenskih cerkvah še ogromno.

Se še sproti javim kako napreduje.