siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-...-po-slovensko-533334

Se je najti v tem morda ja. Izhajamo iz nekih casov, ki so pustili posledice v mentaliteti. Ceprav glihanje ni ravno nacionalni sport Balkancev ampak kar globalni. V stacunah na zahodu se je dalo glihat ze takrat ko smo mi ponizno placali, kolikor je pac pisalo na etiketi. Ure so krasen primer.

Bi pa podoben vzorec lahko nasel v DIY. Vsega se lotimo sami, vse znamo. Od polaganja ploscic, menjave olja ali gum (tega je res vse manj). Pa celo do popravila ur.

Nimas kaj. Tut to smo mi

kolikor poznam Mihu, močno dvomim, da je to napisal na podlagi lastnih izkušenj...
barantanje je nacionalni šport, in v tem ni nič slabega...

Glede na prebran članek, za katerega se ne morem ubraniti, da mi ne bi konkretno povišal pritiska, bi rekel, da je g. Mazzini človek, ki po dobrem kosilu ter odlični postrežbi, račun za 19.90 Eur poravna z dvajsetakom in počaka pet minut, da mu natakar prinese tistih deset centov drobiža. Pravzaprav ne, on plača s kartico, prikladno za napitnine in hkrati ''transparentno'' (za razliko od soseda, ki plača z dvesto evrskim bankovcem, ki ga naj ne bi dobil na bankomatu... morda je že zamenjal nekaj različnih rok, ampak kje drugje kot na bankomatu oz. banki pa je lahko bankovec v osnovi izdan?! ). Tako si predstavljam avtorja, enostavno si ne morem pomagati, morda se motim, prepričan pa sem, da je vseh štiri sto plošč kupil ceneje, kot jih sedaj prodaja in kar je še bolj pomembno, če je bila le možnost, si ga kar zamišljam s kakim užitkom je pri vsaki barantal. Ne bi se celo čudil, če je v zbirki kakega nevedneža celo pri polni zavesti za drobiž vzel kakšen biser. Vsi smo pod kožo krvavi in iskanje ugodnih kupčij je pomemben del zbirateljstva. Zaradi tega se podpišem pod zgoraj napisano, z barantanjem ni nič narobe. Barantanje je neko obojestransko priznavanje sodelujočih v kupčiji. Dajte no, se sploh najde kdo, ki bi kupil rabljeno vozilo ali pa uro višjega razreda in ne bi na koncu vprašal, kaj se da narediti glede cene? Ni morda na nek način celo vljudno, da pokažeš prodajalcu, da vseeno ne razmetavaš z denarjem kot s solato? Problem ni v barantanju, osebno ga tudi ne vidim v nategovanju sistema, čeprav priznavam, da je pošten in smiseln argument, problem pri nas je v snobizmu. Vedno več je snobizma v svetu urarstva, žal tudi po vseh forumih in prav gotovo bi lahko Mazzini dodal še točko šest na to tematiko in jo pripisal sebi.

P. S. Če ima človek čas in voljo, zakaj se ne bi sam spustil v hobi in kaj naredil sam? Ne vem za druga področja, urarstvo pri nas pa poznam kar dobro in moram reči, da še nisem srečal profesionalca, ki ne bi bil vedno pripravljen pomagati amaterju pa čeprav mu slednji iz določene perspektive ''odjeda posel''. Na koncu koncev se bosta vedno še ujela, ko bo kaj zaškripalo ali bo pretežko in takrat bo profi naredil svoj posel.

Tegale preberi od Mazzinija ti bo pa plafon odneslo javna spoved hahahaha

siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-...aciti-v-blato-522218

Slamca napisal: Glede na prebran članek, za katerega se ne morem ubraniti, da mi ne bi konkretno povišal pritiska, bi rekel, da je g. Mazzini človek, ki po dobrem kosilu ter odlični postrežbi, račun za 19.90 Eur poravna z dvajsetakom in počaka pet minut, da mu natakar prinese tistih deset centov drobiža. Pravzaprav ne, on plača s kartico, prikladno za napitnine in hkrati ''transparentno'' (za razliko od soseda, ki plača z dvesto evrskim bankovcem, ki ga naj ne bi dobil na bet at home bankomatu... morda je že zamenjal nekaj različnih rok, ampak kje drugje kot na bankomatu oz. banki pa je lahko bankovec v osnovi izdan?! ). Tako si predstavljam avtorja, enostavno si ne morem pomagati, morda se motim, prepričan pa sem, da je vseh štiri sto plošč kupil ceneje, kot jih sedaj prodaja in kar je še bolj pomembno, če je bila le možnost, si ga kar zamišljam s kakim užitkom je pri vsaki barantal. Ne bi se celo čudil, če je v zbirki kakega nevedneža celo pri polni zavesti za drobiž vzel kakšen biser. Vsi smo pod kožo krvavi in iskanje ugodnih kupčij je pomemben del zbirateljstva. Zaradi tega se podpišem pod zgoraj napisano, z barantanjem ni nič narobe. Barantanje je neko obojestransko priznavanje sodelujočih v kupčiji. Dajte no, se sploh najde kdo, ki bi kupil rabljeno vozilo ali pa uro višjega razreda in ne bi na koncu vprašal, kaj se da narediti glede cene? Ni morda na nek način celo vljudno, da pokažeš prodajalcu, da vseeno ne razmetavaš z denarjem kot s solato? Problem ni v barantanju, osebno ga tudi ne vidim v nategovanju sistema, čeprav priznavam, da je pošten in smiseln argument, problem pri nas je v snobizmu. Vedno več je snobizma v svetu urarstva, žal tudi po vseh forumih in prav gotovo bi lahko Mazzini dodal še točko šest na to tematiko in jo pripisal sebi.

P. S. Če ima človek čas in voljo, zakaj se ne bi sam spustil v hobi in kaj naredil sam? Ne vem za druga področja, urarstvo pri nas pa poznam kar dobro in moram reči, da še nisem srečal profesionalca, ki ne bi bil vedno pripravljen pomagati amaterju pa čeprav mu slednji iz določene perspektive ''odjeda posel''. Na koncu koncev se bosta vedno še ujela, ko bo kaj zaškripalo ali bo pretežko in takrat bo profi naredil svoj posel.

Ne vem kje dobijo te podatki, da smo drugi v svetu po vloženih urah in predzadnji po učinku..Svašta...