Saj nisem vedel ali naj objavim to temo ali ne. Že ko sem bral članek sem si mislil: kako utilitarno razmišljanje, šele na koncu sem pogledal avtorja in ugotovil, da je to Peter Singer. Eden najbolj znanih in citiranih današnjih filozofov. Pristaš utilitarizma, njegova razmišljanja je vedno vredno prebrati pa naj se z njimi strinjamo ali pa ne. Enako kot našega Slavoja Žižka. Zato sem se odločil, da tole vseeno objavim. Morda se sproži kakšna zanimiva debata.

www.project-syndicate.org/commentary/the...tion-by-peter-singer

opomba: Peter Singer je najbolj znan po svoji knjigi Practical Ethics, ki obstaja tudi v slovenskem prevodu.

O podobnih vprašanjih/dilemah smo tule na forumu prelili že kar nekaj fontov. Strinjam se, da je včasih fajn prebrat kakšnega filozofa ne gleda na to ali se strinjaš z njim ali ne. Ljudje vsekakor različno gledamo na stvari, bodisi na podlagi izkušenj ali vzorcev razmišljanja s katerimi razpolaga naš um. To pa še ne pomeni, da je naše mnenje tudi na mestu. Z vidika osebnostne rasti je dobro biti odprt tudi za drugačna mnenja, ki morda včasih odprejo perspektive, ki nam prej niso bile dane. Nekateri to vzamejo kot blagoslov drugi so se zaradi tega pripravljeni skregati na smrt tretji drugačno mnennje vzamejo osebno nekaterim pa je pač popolnoma vseeno. Katera smer je prava? Vsaka po svoje, odvisno od posameznika.

Pisanje je seveda zanimivo in z njim se delno tudi strinjam. Norčevanje iz nekoga, ki nosi kvarc najbrž res ni na mestu, posebej v navedenem primeru, ko se politiki repenčijo z urami, ki jih niso kupili z redno plačo in ki so za povprečne državljane perverzen modni dodatek, predmet poželenja v najbolj drznih sanjah ali še kaj drugega. Skratka gre za spodobnost in manire, ki jih kritizirana oseba ne premore. Morda tudi zato, ker so (ali pošteno povedano smo) dolgo živeli v materialnem pomanjkanju sedaj pa mislimo, da je posest materialnih dobrin najpomembnejša stvar, ki se nam lahko zgodi in o nas pove le najboljše in najlepše. Skratka take osebe niso niti osebnostno zrele, sočutne, ali pa jih ni nihče poučil vsaj taktnosti.

Po drugi strani pa v uradnem/poslovnem svetu velja nek kodeks, ki ga je tudi potrebno upoštevati. Razume se, da se poslovnih/političnih/uradnih/slovesnih sestankov udeležujemo ustrezno urejeni. Sem sodijo tudi nepošvedrani čevlji, temne nogavice (ja tudi bele smo nosili včasih), urejena frizura, nohti... moje mnenje pa je, da tudi klasična ura. Kvarčna je čisto v redu a športna za tek k obleki nekako ne sodi... Kaj pravite? In tako kot za lep gvant ni treba nujno v trgovino Armani tako tudi za klasično uro ne rabiš zapravit premoženja. Za 300-500€ se dobi že zelo spodobna ura, ki sodi k priložnostim, ki jih opisujemo.

Tu pa je še en vidik. Medtem ko se nekateri sprašujejo kje je smisel avtomatske ure za 3.000€ če pa vsak kvarz za 50 evrov teče točneje, pa bi morda podobno vprašanje lahko postavili tudi nekaterim lastnikom avtomobilov, kuhinj, televizorjev, fotoaparatov ipd ... Konec koncev če bi razmišljali tako, ne bi bilo tega portala niti vseh nas ki na ure in urarstvo gledamo nekoliko globje

Why pay more? je zanimiv članek. Strinjam se z avtorjem, da je razkazovanje ukrajinskih politikov nesramno in neprimerno. Ukrajina je država s približno 4x manjšim BDP kot Slovenija. Avtor napačno navaja, da je vrednost ure, katera cena je več kot 30.000 $ enako štirim ali pet letnim povprečnim zaslužkom v Ukrajini. Povprečna neto plača v Ukrajini (l. 2013, en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_...monthly_average_wage ) je samo 303$, tako da pomeni takšna vsota 8 ali več let povprečnega zaslužka v Ukrajini.

Ne morem pa se strinjati z njegovo primerjavo poceni quartz ur z dražjimi avtomatskimi. Podobno je nesmiselna primerjava fotografije z umetniško sliko. Slika pokaže manj podrobnosti kot dobra fotografija, pa je vendar dražja.
Zanimivo pa je, da so veliki predstavniki enakosti nosili tudi nič kaj proletarske ure (Tito, Che, Castro).

Modna pravila obstajajo in veljajo, vendar pravila so tudi zato, da jih kršimo. Clinton in Bush sta nosila kot predsednika najbolj bogate države poceni quartz ure, to tradicijo nadaljuje tudi Obama. Vseh quartz ur ne smemo metati v isti koš.

Levjul napisal: Modna pravila obstajajo in veljajo, vendar pravila so tudi zato, da jih kršimo. Clinton in Bush sta nosila kot predsednika najbolj bogate države poceni quartz ure, to tradicijo nadaljuje tudi Obama. Vseh quartz ur ne smemo metati v isti koš.

Ne vem če gre glih za modo. Taki že vejo zakaj to počnejo tako. Najbrž si brez problema lahko privoščijo kakšen kos za nekaj 1000$ ali več, a bi jih potem politični nasprotniki vlačili po zobeh. Kogre namreč za moralo ali denar smo ljudje hitro občutljivi... V politiki pa se gredo zeloooo umazane igrice.

Singer je ime mimo katerega danes ni možno iti.

Meni se zdi, da je potrebno ločiti dve stvari. Prvo predmete od samih lastnikov in to dvoje ne povezovati skupaj. Zakaj bi demonizirali npr. ure, če jih nosijo nepridipravi. Seveda vsi vemo, da luksuzne ure nosijo tudi zvodniki, narko-bossi, kriminalci, korumpirani politiki, pokvarjeni bankirji, tajkuni in kar je podobnih ljudi. Ampak to o urah in podobnih predmetih ne pove veliko. Ure so neodvisne od zapestij okoli katerih so pripete, v prvi vrsti dosežki inženirstva, dizajna, zgodb iz zgodovine. Ljudje preradi zavzamejo negativno stališče do stvari, ki jih povezujejo z negativci.

Najbrž prav tako ni daleč od resnice, da o urah več vedo prodajalci, ljubitelji, serviserji, tisti, ki jih morda radi le gledajo in spremljajo razvoj, kot tisti, ki si jih zaradi statusnega simbola lahko privoščijo.

Druga pomembna stvar pa je sam kontekst. Singer tu izpostavlja kontekst revne države, ki jo vodijo politiki, ki nimajo prav nič sramu, da si privoščijo luksuzne stvari. Najbrž ni enako, če direktor postavi na noge propadlo fabriko in mu kolektiv zaposlenih kupi npr. dragoceno darilo, ali pa če direktor pride do dragocene stvari s tem, da je uničil fabriko in oropal zaposlene. Pri prvem ne bo niti zavisti niti moraliziranja, pri drugem ravno nasprotno.

To drugo je značilno za naše kraje, na eni strani luksuz po gričih in dolinah, na drugi vse več bede, zato imajo ljudje do luksuznih stvari tudi vse večji odpor. Podobno je bilo na Hrvaškem, kjer je Sanader nosil dragocene ure in je to izzvalo veliko ogorčenja.

Singer je utilitarist in v svojih izvajanjih skrajno racionalen. Ampak zdi se, kot da hoče poudariti tudi to, da čeprav nekaj dragega ni vedno racionalno, tudi ne pristoji vsakomur. Predvsem ne ljudem, ki do tega pridejo na nepošten način. Okolica to opazi in še tako dragocena stvar postane predmet zgražanja in ne občudovanja. Narejena pa je bila tudi za občudovanje.

manakis napisal: Singer je ime mimo katerega danes ni možno iti.

Singer je utilitarist in v svojih izvajanjih skrajno racionalen. Ampak zdi se, kot da hoče poudariti tudi to, da čeprav nekaj dragega ni vedno racionalno, tudi ne pristoji vsakomur. Predvsem ne ljudem, ki do tega pridejo na nepošten način. Okolica to opazi in še tako dragocena stvar postane predmet zgražanja in ne občudovanja. Narejena pa je bila tudi za občudovanje.

Ali tistim, ki do tega nimajo prav nobenega odnosa razen tistega, ki se kaže skozi denar. Veliko denarja

criptus napisal:

manakis napisal: Singer je ime mimo katerega danes ni možno iti.

Singer je utilitarist in v svojih izvajanjih skrajno racionalen. Ampak zdi se, kot da hoče poudariti tudi to, da čeprav nekaj dragega ni vedno racionalno, tudi ne pristoji vsakomur. Predvsem ne ljudem, ki do tega pridejo na nepošten način. Okolica to opazi in še tako dragocena stvar postane predmet zgražanja in ne občudovanja. Narejena pa je bila tudi za občudovanje.

Ali tistim, ki do tega nimajo prav nobenega odnosa razen tistega, ki se kaže skozi denar. Veliko denarja

Recimo. Švicarji ne sprašujejo svojih strank po življenjepisih, prodajo tistemu, ki lahko kupi. Tu ni moralnih zadržkov, saj zakaj bi bili. Singer je odprl zanimiva vprašanja, ampak v določenih delih je morda preveč moraliziral. Ne le Zakaj plačati več? ampak tudi Kdo plača več?

Seveda, nekatere stvari so absurdno drage, ampak to le zato, ker so nekateri tudi absurdno bogati. Problem je bolj to, zakaj so nekateri absurndo bogati, manj to, da obstajajo tisti, ki jim znajo nekaj absurdno drago prodati.

Zelo dobra izbira so lahko tudi vintage ure in second hand ure. Vsak ljubitelj ur si lahko tako dobi dobro uro za malo denarja.
Saj res: »Zakaj plačati več?«

Mene pa zanima, zakaj plačati manj?

Od kje ta obsedenost, da mora biti vse poceni, ugodno, dostopno vsaki zgubi?

Naj obstaja tudi kaj takega, kar si ne more privoščiti vsak.

Seveda ne podpiram tega, da nek tatinski politik dodaja sol na rano, ampak hvala bogu, da so še podjetja, ki dajo kaj na kakovost, tradicijo, luksuz.. in ne samo generični poceni pofl, ki se prodaja na kontejnerje.

Janez napisal: Mene pa zanima, zakaj plačati manj?

Od kje ta obsedenost, da mora biti vse poceni, ugodno, dostopno vsaki zgubi?

Naj obstaja tudi kaj takega, kar si ne more privoščiti vsak.

Seveda ne podpiram tega, da nek tatinski politik dodaja sol na rano, ampak hvala bogu, da so še podjetja, ki dajo kaj na kakovost, tradicijo, luksuz.. in ne samo generični poceni pofl, ki se prodaja na kontejnerje.

To, da je marsikaj dostopno poceni in je hitro pokvarjivo je trenutno že velik ekološki problem.

Saj pravim, neproduktivno je razmišljati, da se z ukinjanjem luksuznih predmetov razrešujejo anomalije v družbi ali v politiki. V določenih okoliščinah je tudi navadna voda večji luksuz kot zlato. Problem nastane, ko to vodo nekdo troši v velikih količinah ali jo ima samo zase, drugime pa jo odreka. Enako je pri tistih Ukrajincih, živijo za luksuzne predmete, malo pa jim je mar za lastne državljane. Njihov luksuz je prevedljiv v odrekanje drugih.