Tole je še meni najbolj všeč, mogoče sem res bolj za klasiko.

Jaeger-LeCoultre Master Grande Tradition Tourbillon Cylindrique



Parmigiani Pershing Abyss Tourbillon



Parmigiani Toric Tecnica Minos

Richard Mille RM 011-01







Richard Mille – RM 58-01 Heure Universelle

Ker se ni še nihče oglasil na zadnjo objavo, bom pa to storil sam. Sicer sem ta post hotel posredovati že takoj po objavi novosti, a sem si rekel, da bi bilo bolje nekoliko počakati, da ne bi izpadel, kot »prehitri odzivnik«, ko se določeno mnenje še ne more prečistiti ali dobro uležati. Sedaj je nekaj dni mimo.. in ker so mi vse ostale prav zanimive, pa za dve (RM, in V Cleef) še vedno mislim, da gre za..
»glasbo s preveč notami«, ob kateri ni več mogoče razpoznati »osnovnega napeva« ali motiva sploh.
Ob enem sem se še dosti spraševal, kdo to kupuje. Ko pa začneš zadeve spremljati bolj sistematično, (v povezavi s širšimi, tudi družbenimi okoliščinami) in ko skušaš razumeti morebitne medsebojne ojačevalne učinke, pa vidiš, da v novejšem času kupca najde že skoraj vsak artikel, le da je nekaj novega in »nekaj posebnega«.

Najprej pa seveda moramo biti zadovoljni, da se kdo trudi (v tem primeru @xcape) in posreduje tak ali drugačen izbor na ta forum, saj se tudi tako bolj približamo predmetu našega zanimanja, širimo obzorje in izoblikujemo svoja mnenja.

@art, menim, da kot si že omenil ima vsaka stvar svojega kupca. Slej ali prej se vse proda pa naj bo še tako "drugačno" od sprejemljivega. Kakorkoli vsaka ura ima tisto nekaj posebnega kar vleče, ene bolj druge manj. Meni osebno so bolj pri srcu "drugačne" ure in če bi finance dopuščale bi imel vse razen klasike. Do takrat pa bo "klasika" več kot perfektna.

RM mi je pa itak občudovanja vreden, kaj vse se je ustvarilo v tako "kratkem" času in kako presenečajo z vsakim novim letom. Res pa je da nima in ne bo nikoli imel takšne zgodovine kot Patek, Vacheron, Lange, in vse ostale znamke ki so se uspele obdržati skozi leta.