Sem komentiral že pod novico na RTV, pa bom še tu:
Razumem koncept navijalca ur, ampak iskreno, kdor ima uro v cenovnem rangu, za katerega je potem "normalen" navijalec za jurja ali dva, tak človek nima ure na odprtem, na stojalu sredi prostora ali na steni v stajliš navijalcu. Tak človek ima uro v sefu poleg drugega pregrešno dragega nakita.
Poleg tega je navijalec smiseln za ljudi, ki imajo več ur, saj jih imajo v rotaciji in ura po par dneh neha tiktakati. Za take ljudi je nesmiseln enojen navijalec, ampak potrebujejo "satje"... Po možnosti tak sistem, ki ure lično zložene lahko varno pospravi pod ključ (glej Dr. Strange film in njegov predal ur z navijalcem za vsako od ur, pospravljen v težki omari / sefu).
Bo kdo to kupil? Najbrž... Bo to zelo uspešen produkt z veliko kupci? Najbrž ne. Zato tudi cena (in posledično materiali in komponente), ki kaže, da ciljajo na zelo omejeno naklado in najvišji cenovni rang.
Vsaj eno stvar so se fantje naučili, lekcija od MagLev gramofona: ne moreš delati srednji nižji razred (kot je bil MagLev za 2 jurja), ki je kvalitetno v najnižjem razredu (primerljivi navadni gramofoni za 500 eur). MagLev bi bil uspešen projekt, če bi šli v najvišji razred, razvili lebdeči gramofon s končno ceno 20, 30 jurjev, in ne bi delali nobenih kompromisov pri materialih. Izgleda, da so navijalec razvili v tej smeri, tako da je mogoče celo realno, da prodajo neko zelo omejeno število kosov in še vedno pridejo ven s profitom.