Glede na to, da sem v zadnjih dneh opazil nekaj vprašanj na temo kamnov ter njihovega števila v urnih mehanizmih, bi želel pripraviti kratko predstavitev in z njo razjasniti določene pojme.
S pojmom ''kamen'' govorimo o sintetično pridelanem rubinu, ki zaradi svoje izjemne trdosti služi kot odlična snov za izdelavo ležajev v majhnih urah. Z majhnimi urami mislim na žepne in ročne verzije, pri stenskih urah kamnov v 99 odstotkih primerov ni, saj bi bila zaradi velikosti izdelava predraga, poleg tega pa stenska ura tudi ni podvržena takim sunkom sil kot manjše izvedenke.
Google pravi, da so postopek izdelave sintetičnih rubinov izumili šele leta 1902, pred tem pa so v ta namen uporabljali rubine in tudi druge drage kamnine naravnega izvora. Zaradi tega, ker so bili naravni rubini izjemno dragi, so ure s ''polnim številom kamnov'' izred 20. stol. zelo redke ter cenjene.
V obdobju po prelomu stoletja so kamni v urah srednje in boljše kvalite postali stalnica. Večina proizvajalcev je njihovo število tudi pisno ovekovečila na številčnici in/ali mehanizmu, v prenekaterih državah (mislim, da tu prednjačijo ZDA) pa je bil na število kamnov vezan tudi uvozni davek za uro, na splošno pa je veljalo, in do neke mere še vedno velja, prepričanje, da višje število kamnov pomeni bolj kvalitetno uro.
Verjetno največji odstotek ur (sploh, če gledamo v vintage kategoriji) vsebuje 15 oz. 17 kamnov, sedaj pa kako do te številke pridemo...
Osnova ure je zapreka (nemirka + anker), ki je element, kateremu se najprej dodeli ležaje z kamni. Zapreka skupaj šteje 7 kamnov (zato imajo tudi nekatere starejše bolj osnovne ure samo 7 kamnov) in to so:
-2 para dveh kamnov za spodnji in zgornji konec balančne osi (št. 2 in 3 na sliki, 2 predstavlja razstavljen par, pokrivni kamen in šaljčko, št. 3 pa sestavljen ležaj iz obeh kosov). Sestavljen ležaj (št. 3) je bil pri starejših urah fiksno vpet v platino mehanizma, pri novejših urah (okroglo gledano od okoli sredine 20. stol. dalje) pa ležaj drži posebna vzmet, ki omogoča določeno mero gibanja in posledično pri padcu ali udarcu v uro, zaščiti konice balančne vzmeti (to so t.i. ''shockprotected'' ipd. ure)
-1 impulzni kamen (št. 1 na sliki), s katerim nemirka premika anker levo in desno ter s tem omogoča, da ura teče (impulzni kamen pride v stik pri utoru na anker vilici, na sliki z zeleno 1A)
-2 kamna na anker vilici (št. 4)
Naslednja verzija ure, je mehanizem z 9 kamni, ki ima prej naštetih 7, + 2 (zgornji in spodnji ležaj) na anker kolesu (kolo, ki je v stiku z anker vilico).
Ura z 11 kamni ima par kamnov še na ležajih za anker vilico (št. 2 na spodnji sliki).
Ura s 15 kamni ima 2 x 2 kamna za osi 2. in 3. kolesa, neuležajnjeno ima centralno kolo, ura s 17 kamni pa ima par še na centralnem kolesu (slika spodaj). Torej, 7 + 2 (anker kolo) + 2 (anker) + 3x2 (ostale 3 osi) = 17. V mislih imejte, da so na sliki vidni samo kamni na eni strani osi, če bi mehanizem obrnili in odstranili številčnico, bi dobili podobno stanje z istim številom kamnov tudi za spodnje konice osi.
To je pravzaprav to, kar ima ura kamnov brez avtomatskega navijanja, če ima vse ležaje v kamnih. Seveda pa so inženirji prišli do nekaj drugih zamisli, kako povečati število kamnov v uri z namenom, da se poveča navidezna kvaliteta mehanizma in s tem ura lažje proda. Primerov tega je veliko, načeloma pa vsem takim kamnom pravimo, enim sicer bolj, drugim malo manj, da so pravzaprav funkcionalno nesmiselni.
Zgoraj vidimo primer pokrivnih kamnov (podoben sistem kot ga ima nemirka) še na ostalih oseh mehanizma. V teoriji naj bi tak kamen preprečeval dostop umazanije do osi in bolše ležišče za olje, v praksi pa, kot sem že rekel, nima velikega smisla. Od tod prihajajo npr. ure s 21 kamni (17 + 2 x 2 pokrivna) ali 19 (17 + 1 x 2 kamna za samo eno os).
Prilagam še primer (zgoraj) kamna na položaju ležaja vzmetnega bobna. Zadeva se v praksi vrti tako počasi, da kamen tudi tukaj nima veliko funkcije.
Ure s komplikacijami - Načeloma vsaka dodatna komplikacija prinese nove vrtljive kose, ki bolj ali manj potrebujejo kvaliteten ležaj, zato imajo ure z avtomatiko, kronografom ipd. (datum se praviloma ne uvršča pod to kategorijo, čeprav so primeri, ko so se kamni dodajali tudi za potrebe dnevnega premikanja datumskega indikatorja, primer tega so ruske ure Slava) večje število kmanov (nekateri tudi zelo upravičeno). Kot zanimivost bi dal spodaj fotko krogljičnega ležaja izjemno redke verzije ruske Čajka ure z avtomatskim navijanjem, ki ima kroglice v ležaju narejene iz sintetičnih rubinov (pri ostalih urah so kroglice iz jekla).
Najdlje pri dodajanju neuporabnih kamnov so prišli pri ameriškemu Walthamu, ki je v 60. letih na tržišče prinesel ročno uro s 100 kamni. Kamni so tam, poleg vseh ostalih možnih lokacij, nameščeni kar na obodu rotorja, čisto brez veze seveda

.
Da ne dolgovezim preveč, bi dodal samo še nekaj izjem, ki se ne uvrščajo v zgornje kategorjie:
-štifratice. Nimajo anker vilic, zato nimajo kamnov na položaju ankerja in impulza, ponavadi pa te ure nimajo kamnov tudi drugod, ker je bila pri njihovi izdelavi na prvem mestu cena.
-Cilinder ure. Take mehanizme najdemo predvsem v starejših žepnih izvedbah, o tem bi se dalo napisati celotno novo poglavje, na hitro povedano pa nimajo ankerja in impulza, torej 3 kamni manj, zato pri teh urah večinoma nastopajo soda števila kamnov, npr. 6, 10...
-Quarzt. Kvarčne ure imajo čisto drugačen sistem, dosti verzij sploh nima kamnov (sile v teh mehanizmih so precej manjše kot pri mehaniki), poznamo pa tudi različice s skoraj 30 kamni, npr. ETA 251.252 s 27 kamni.