A niso kamni v parih?
Le kje tiči ta kamen...

Shadow napisal: A niso kamni v parih?
Le kje tiči ta kamen...

Tako to izgleda, kamen se tudi lepo vidi.

@Shadow - seveda, kamni bi morali načeloma biti v parih (z nekaj izjemami, npr. impulzni kamen na nemirki, ki je velikokrat ''kriv'' za liho število ''17 jewels'' verjetno največjega odstotka vintage mehanskih ur). V primeru kolege Apmata, bi vsekakor moral biti kamen še na drugi strani balančne osi, normalne ure imajo celo za vpetje nemirke po 4 kamne na os. Kamna pa preprosto ni zato, ker se druge strani osi direktno, brez razstavljanja, ne vidi in bi bilo škoda dodatnih stroškov za nekaj, kar je očem skrito . (Možnost je tudi, da je imela prste vmes pri konstruiranju kakšna davčna regulativa glede števila kamnov, vendar to močno, močno dvomim, da je bilo v časih pred kvarčnimi urami kaj posebej definiranega za ure s točno enim samim kamnom, saj je bilo le teh pravzaprav na splošno zelo malo).

To glede kamnov, da bi moralo biti število parno očitno ne drži, saj je cel kup mehanizmov, ki imajo neparno število.

En primer ML Flyback 49 jewels:

Ja, večina ur ima liho število kamnov ravno zaradi, kot sem že prej omenil, impulznega kamna, ki je vedno samo en in ga ima vsaka resna ura.

Slamca napisal: @Shadow - seveda, kamni bi morali načeloma biti v parih (z nekaj izjemami, npr. impulzni kamen na nemirki, ki je velikokrat ''kriv'' za liho število ''17 jewels'' verjetno največjega odstotka vintage mehanskih ur). V primeru kolege Apmata, bi vsekakor moral biti kamen še na drugi strani balančne osi, normalne ure imajo celo za vpetje nemirke po 4 kamne na os. Kamna pa preprosto ni zato, ker se druge strani osi direktno, brez razstavljanja, ne vidi in bi bilo škoda dodatnih stroškov za nekaj, kar je očem skrito . (Možnost je tudi, da je imela prste vmes pri konstruiranju kakšna davčna regulativa glede števila kamnov, vendar to močno, močno dvomim, da je bilo v časih pred kvarčnimi urami kaj posebej definiranega za ure s točno enim samim kamnom, saj je bilo le teh pravzaprav na splošno zelo malo).

a je to ta kamen, o katerem govoriš?...na zadnje tri fotke...

Glede na to, da sem v zadnjih dneh opazil nekaj vprašanj na temo kamnov ter njihovega števila v urnih mehanizmih, bi želel pripraviti kratko predstavitev in z njo razjasniti določene pojme.

S pojmom ''kamen'' govorimo o sintetično pridelanem rubinu, ki zaradi svoje izjemne trdosti služi kot odlična snov za izdelavo ležajev v majhnih urah. Z majhnimi urami mislim na žepne in ročne verzije, pri stenskih urah kamnov v 99 odstotkih primerov ni, saj bi bila zaradi velikosti izdelava predraga, poleg tega pa stenska ura tudi ni podvržena takim sunkom sil kot manjše izvedenke.
Google pravi, da so postopek izdelave sintetičnih rubinov izumili šele leta 1902, pred tem pa so v ta namen uporabljali rubine in tudi druge drage kamnine naravnega izvora. Zaradi tega, ker so bili naravni rubini izjemno dragi, so ure s ''polnim številom kamnov'' izred 20. stol. zelo redke ter cenjene.
V obdobju po prelomu stoletja so kamni v urah srednje in boljše kvalite postali stalnica. Večina proizvajalcev je njihovo število tudi pisno ovekovečila na številčnici in/ali mehanizmu, v prenekaterih državah (mislim, da tu prednjačijo ZDA) pa je bil na število kamnov vezan tudi uvozni davek za uro, na splošno pa je veljalo, in do neke mere še vedno velja, prepričanje, da višje število kamnov pomeni bolj kvalitetno uro.

Verjetno največji odstotek ur (sploh, če gledamo v vintage kategoriji) vsebuje 15 oz. 17 kamnov, sedaj pa kako do te številke pridemo...
Osnova ure je zapreka (nemirka + anker), ki je element, kateremu se najprej dodeli ležaje z kamni. Zapreka skupaj šteje 7 kamnov (zato imajo tudi nekatere starejše bolj osnovne ure samo 7 kamnov) in to so:
-2 para dveh kamnov za spodnji in zgornji konec balančne osi (št. 2 in 3 na sliki, 2 predstavlja razstavljen par, pokrivni kamen in šaljčko, št. 3 pa sestavljen ležaj iz obeh kosov). Sestavljen ležaj (št. 3) je bil pri starejših urah fiksno vpet v platino mehanizma, pri novejših urah (okroglo gledano od okoli sredine 20. stol. dalje) pa ležaj drži posebna vzmet, ki omogoča določeno mero gibanja in posledično pri padcu ali udarcu v uro, zaščiti konice balančne vzmeti (to so t.i. ''shockprotected'' ipd. ure)
-1 impulzni kamen (št. 1 na sliki), s katerim nemirka premika anker levo in desno ter s tem omogoča, da ura teče (impulzni kamen pride v stik pri utoru na anker vilici, na sliki z zeleno 1A)
-2 kamna na anker vilici (št. 4)




Naslednja verzija ure, je mehanizem z 9 kamni, ki ima prej naštetih 7, + 2 (zgornji in spodnji ležaj) na anker kolesu (kolo, ki je v stiku z anker vilico).
Ura z 11 kamni ima par kamnov še na ležajih za anker vilico (št. 2 na spodnji sliki).
Ura s 15 kamni ima 2 x 2 kamna za osi 2. in 3. kolesa, neuležajnjeno ima centralno kolo, ura s 17 kamni pa ima par še na centralnem kolesu (slika spodaj). Torej, 7 + 2 (anker kolo) + 2 (anker) + 3x2 (ostale 3 osi) = 17. V mislih imejte, da so na sliki vidni samo kamni na eni strani osi, če bi mehanizem obrnili in odstranili številčnico, bi dobili podobno stanje z istim številom kamnov tudi za spodnje konice osi.



To je pravzaprav to, kar ima ura kamnov brez avtomatskega navijanja, če ima vse ležaje v kamnih. Seveda pa so inženirji prišli do nekaj drugih zamisli, kako povečati število kamnov v uri z namenom, da se poveča navidezna kvaliteta mehanizma in s tem ura lažje proda. Primerov tega je veliko, načeloma pa vsem takim kamnom pravimo, enim sicer bolj, drugim malo manj, da so pravzaprav funkcionalno nesmiselni.





Zgoraj vidimo primer pokrivnih kamnov (podoben sistem kot ga ima nemirka) še na ostalih oseh mehanizma. V teoriji naj bi tak kamen preprečeval dostop umazanije do osi in bolše ležišče za olje, v praksi pa, kot sem že rekel, nima velikega smisla. Od tod prihajajo npr. ure s 21 kamni (17 + 2 x 2 pokrivna) ali 19 (17 + 1 x 2 kamna za samo eno os).



Prilagam še primer (zgoraj) kamna na položaju ležaja vzmetnega bobna. Zadeva se v praksi vrti tako počasi, da kamen tudi tukaj nima veliko funkcije.

Ure s komplikacijami - Načeloma vsaka dodatna komplikacija prinese nove vrtljive kose, ki bolj ali manj potrebujejo kvaliteten ležaj, zato imajo ure z avtomatiko, kronografom ipd. (datum se praviloma ne uvršča pod to kategorijo, čeprav so primeri, ko so se kamni dodajali tudi za potrebe dnevnega premikanja datumskega indikatorja, primer tega so ruske ure Slava) večje število kmanov (nekateri tudi zelo upravičeno). Kot zanimivost bi dal spodaj fotko krogljičnega ležaja izjemno redke verzije ruske Čajka ure z avtomatskim navijanjem, ki ima kroglice v ležaju narejene iz sintetičnih rubinov (pri ostalih urah so kroglice iz jekla).



Najdlje pri dodajanju neuporabnih kamnov so prišli pri ameriškemu Walthamu, ki je v 60. letih na tržišče prinesel ročno uro s 100 kamni. Kamni so tam, poleg vseh ostalih možnih lokacij, nameščeni kar na obodu rotorja, čisto brez veze seveda .

Da ne dolgovezim preveč, bi dodal samo še nekaj izjem, ki se ne uvrščajo v zgornje kategorjie:
-štifratice. Nimajo anker vilic, zato nimajo kamnov na položaju ankerja in impulza, ponavadi pa te ure nimajo kamnov tudi drugod, ker je bila pri njihovi izdelavi na prvem mestu cena.
-Cilinder ure. Take mehanizme najdemo predvsem v starejših žepnih izvedbah, o tem bi se dalo napisati celotno novo poglavje, na hitro povedano pa nimajo ankerja in impulza, torej 3 kamni manj, zato pri teh urah večinoma nastopajo soda števila kamnov, npr. 6, 10...
-Quarzt. Kvarčne ure imajo čisto drugačen sistem, dosti verzij sploh nima kamnov (sile v teh mehanizmih so precej manjše kot pri mehaniki), poznamo pa tudi različice s skoraj 30 kamni, npr. ETA 251.252 s 27 kamni.

opažam pogosto omenjanje besede anker...kolikor vem, to naj bi bilo sidro...kaj pomeni v tem primeru sidranje...."ostati varno na enem mestu"....??????....vsaka os ki ima kamen na vrhu, naj bi imela tudi kontra kamen....ali pri urah to ni potrebno...osi zmeraj imajo dva konca...ubssss....nakladam...

pri fotki ki sem jo prlimal v drugi temi je samo en kamen na "nevidni" strani...pod številčnico....torej, za nemirko dva kamna?!?

Besedo anker smo si izposodili iz nemščine (v angleščini pravijo ''lever'', če boš slučajno kaj iskal po Googlu). To je tisti kos, ki je na moji prvi sliki zgoraj (tam kjer je na mizi nemirka in posamični kamni) v desnem spodnjem kotu. Kos dejansko zgleda kot majhno sidro, poleg tega pa tudi opravlja nalogo, da tek mehanizma sidra, brez njega bi se kazalci na hitro odvrteli v prazno, zato je ime ''anker'' kar na mestu. Prav anker je tudi odgovoren za značilen zvok ure tika-taka. Prilagam še link do Youtube animacije anker zapreke, lepo se vidi delovanje aknerja in impulznega kamna, ki ga preko nemirke proži:

http://https://www.youtube.com/watch?v=ejgyCZELQ64

Če grem na drugi del tvojega vprašanja... Seveda, načeloma bi morala imeti vsaka os kamen na eni ter na drugi strani, so sicer izjeme (recimo ura, ki jo je objavil pred dnevi Apmata), generalno pa je tako, po dva kamna na os (eden zgoraj, drugi pod številčnico). V primeru nemirke gre za 4 kamne, ker so nameščeni na vsakem koncu osi v parih (šaljčka + pokrivni kamen), prilagam še lep diagram kamnov na nemirki iz interneta (vidi se tudi vzmet proti udarcem, ki ji pravimo ''incabloc''):



Ura, ki si jo objavil v drugi temi, je šolski primer mehanizma s 17 kamni, samo, da si dal sliko spodnje strani mehanizma (pod številčnico), na zgornji strani bi morala zgledati praktično enako, kot primer ure, ki sem ga objavil jaz v mojem zgornjem postu.




Pa dajmo prešteti:
1, 2 - kamna na nemirki,
3 - kamen za anker,
4 - kamen za anker kolo,
5, 6 in 7 - kamni za preostale osi (6 in 7 se ne vidita, ker ju pokrivata zobnika, sta pa tam, verjami).

Torej jih je 7 in še enakih 7 na drugi strani mehanizma, 7 + 7 = 14, potem imamo pa še 1 impulzni kamen in 2 kamna na ankerju, 14 + 1 + 2 = 17. Evo, se izide .

Slamca, jaz sem danes volil - tebe

Hvala za prispevek!!!