V današnji prilogi dnevnika Finance je bila objavljena zanimiva raziskava Univerze Oxford, kjer so motrili čez 700 poklicev. Ugotovili so, da bo tehnologija v celoti nadomestila potrebe po nekaterih poklicih. Če je rezultat pokazal vsaj 90 odstotno verjetnost in več, so jih uvrstili med najbolj ogrožene, če pa je bil izid obrnjen; to je 10 odstotno verjetnost, da bo do take zamenjave prišlo, pa so jih uvrstili med najbolj varne poklice.

Med 20 najbolj ogroženimi poklici je na drugem mestu tudi urar..!!
Lepo prosim.?? Če verjamemo tej trditvi, bi bilo nemara dobro, da se postavimo v vrsto (rezerviramo termine) za redne in tudi izredne posege pri naših, (za enkrat še delujočih), urarjih, vsaj tja do leta 2030, sicer bomo kmalu ostali brez tovrstnih uslug..

To me spominja na tisto raziskavo iz 1894..

In 1894, the Times of London estimated that by 1950 every street in the city would be buried nine feet deep in horse manure. One New York prognosticator of the 1890s concluded that by 1930 the horse droppings would rise to Manhattan’s third-story windows.

t.i. raziskave niso dosti boljše od prerokovalk na 090 linijah.

Nekje na spletu (mislim da ameriška splena stran) sem prebral vprašanje nekega bralca, ki se je spraševal tole: "Ali se lahko dogodi, da ur v prihodnosti ne bo več mogoče servisirati pri splošnih urarjih (pa recimo pri nas Robnik v KR in urarji njegovega ranka, če se lahko tako izrazim) in bo v bodoče ure potrebno pošiljati na servisiranje le tja, kjer so bile ure sestavljene?"
Potem kot vidimo tu, oz. kar ste prebrali, kar je mogoče glede poklica urarja, se mi zdi, da je odgovor na vprašanje napisano zgoraj, povsem mogoče, je pa to daleč od dobre novice...

Sam bi čisto verjel, da je ta poklic prilezel tako daleč, oziroma bolje, zabredel tako globoko. Zanimanje za ure je že tako nizko, prenizko! Danes, se mi zdi, morda se motim, da je skoraj več takšnih ki ne nosijo ur. Nekaj je takšnih, ki se nanjo občasno le spovnejo, ampak posegajo po poceni urah, ki večinoma ne služijo svojemu primarnemu namenu, ampak le za popestritev videza. Cene ur tukaj so skorajda zanemraljive, servisiranje teh poceni kvarcov (iz trgovin z oblačili, živili...) in menjavanje baterij se skoraj ne splača. Potem se pa začne tista ''skupina'', ki le da malo več na ure in posegajo po kakšnih kvarčnih japoncih in morda tudi malo dražjih švicarjih. Ampak dela tukaj, ki bi preživljalo urarje, skoraj da ni (večinoma menjava baterij, nov pas in drugo steklo). In tu, je na koncu še manjša skupina ljudi, ki poseže še malo globlje v žep in kupi mehaniko. In ravno ti so največji ''plačniki'' urarjem (redni in dražji servisi, redno menjavanje pasov...), a jih je premalo.

Poleg priznanih urarskih hiš, je razcvet kvarcov, močno prizadel tudi urarje. Pogostost urarskega poklica je že zaradi tega takoj upadla, tukaj namreč ni denarja. Potem je tu iz istega razloga morda tudi premalo zanimanje s tehnološke vidika...preveč kvarcov, premalo mehanike, ki bi navdihovala in premamila za to izbiro poklica. In ne nazadnje tudi premalo zanimanje po urah nasploh s strani ljudi, posebej mlajše generacije, ki večinoma pogledujejo po telefonih in ur preprosto ne cenijo (*primer: sam sem v zgodnjih dvajsetih in med vsemi kolegi sva dva, ki nosiva uro...problem!). Včasih je bila ura in s tem urar mnogo več.

Pri nas, v Celju, je sicer nekaj časa delovala (že dolgo ne več) ''urarska'' šola, ki je služila vsaj za neko osnovo in nadaljne pripravništvo pri kakšnem mojstru, a ni bilo dovolj zanimanja. Zaenkrat je dobro, da slovensko območje še nekako obvladuje tistih nekaj (pravih) urarjev, ki si medsebojno tudi pomagajo če je treba in se lahko s tem preživljajo. Če bi jih bilo več, bi bil na tako majhnem trgu, kot je naš, mogoče spet problem. Torej, zaenkrat, se mi zdi, da je pri nas kolikor toliko dobro, težave bodo, če še ti, ki obstajajo, ne bodo našli svojih vajencev, na katere bi prenesli znanje in obrt in ki bi nadaljevali delo.

rojcek napisal: Sam bi čisto verjel, da je ta poklic prilezel tako daleč, oziroma bolje, zabredel tako globoko. Zanimanje za ure je že tako nizko, prenizko! Danes, se mi zdi, morda se motim, da je skoraj več takšnih ki ne nosijo ur. Nekaj je takšnih, ki se nanjo občasno le spovnejo, ampak posegajo po poceni urah, ki večinoma ne služijo svojemu primarnemu namenu, ampak le za popestritev videza. Cene ur tukaj so skorajda zanemraljive, servisiranje teh poceni kvarcov (iz trgovin z oblačili, živili...) in menjavanje baterij se skoraj ne splača. Potem se pa začne tista ''skupina'', ki le da malo več na ure in posegajo po kakšnih kvarčnih japoncih in morda tudi malo dražjih švicarjih. Ampak dela tukaj, ki bi preživljalo urarje, skoraj da ni (večinoma menjava baterij, nov pas in drugo steklo). In tu, je na koncu še manjša skupina ljudi, ki poseže še malo globlje v žep in kupi mehaniko. In ravno ti so največji ''plačniki'' urarjem (redni in dražji servisi, redno menjavanje pasov...), a jih je premalo.

Poleg priznanih urarskih hiš, je razcvet kvarcov, močno prizadel tudi urarje. Pogostost urarskega poklica je že zaradi tega takoj upadla, tukaj namreč ni denarja. Potem je tu iz istega razloga morda tudi premalo zanimanje s tehnološke vidika...preveč kvarcov, premalo mehanike, ki bi navdihovala in premamila za to izbiro poklica. In ne nazadnje tudi premalo zanimanje po urah nasploh s strani ljudi, posebej mlajše generacije, ki večinoma pogledujejo po telefonih in ur preprosto ne cenijo (*primer: sam sem v zgodnjih dvajsetih in med vsemi kolegi sva dva, ki nosiva uro...problem!). Včasih je bila ura in s tem urar mnogo več.

Pri nas, v Celju, je sicer nekaj časa delovala (že dolgo ne več) ''urarska'' šola, ki je služila vsaj za neko osnovo in nadaljne pripravništvo pri kakšnem mojstru, a ni bilo dovolj zanimanja. Zaenkrat je dobro, da slovensko območje še nekako obvladuje tistih nekaj (pravih) urarjev, ki si medsebojno tudi pomagajo če je treba in se lahko s tem preživljajo. Če bi jih bilo več, bi bil na tako majhnem trgu, kot je naš, mogoče spet problem. Torej, zaenkrat, se mi zdi, da je pri nas kolikor toliko dobro, težave bodo, če še ti, ki obstajajo, ne bodo našli svojih vajencev, na katere bi prenesli znanje in obrt in ki bi nadaljevali delo.

Sori, ampak s temle se pa ne morem strinjati. Drži za 70 leta, da so quartzi ogrozili priznane urarske hiše, a se je industrija pobrala in danes beleži rast vsako leto. Cene ur se povečajo vsako leto, najbolj priznani proizvajalci, pa ne morejo/nočejo zadostiti povpraševanju. Mislim, da se za enkrat za industrijo ur ni bati, res pa so morda ogroženi neodvisni urarji, saj se urarske manufakture vse bolj zapirajo in je treba servise opravljati pri njih. Naši urarji namreč ne morejo dobiti rezervnih delov.

Sam mislim, da je mehanika spet vse bolj zaželjena, mogoče ne tako pri naši mlajši generaciji, ki jo predstavljam tudi sam, ampak bolj pri starejši. Prav tako sem mnenja, da se bodo ljudje spet začeli zanimat za izdelke, ki so bili narejeni še v časih, ko le teh še ni bilo na baterije, pa naj bo to karkoli.
Skratka, nekako želim, da se bodo ljudje kmalu naveličali te sodobne elektronike in jo uporabljali le za najnujnejše npr. Delo in da bodo posegli tudi po čem drugem v tem primeru mehanskim uram itn.

@blazb:

To je že res, da so se manufakture pobrale in tudi verjamem,da je prodaja... Mogoče sem se malo nerodno izrazil, ampak pišem, da je precej bolj kriza udarila urarje in je podobno še danes, ker je zaradi prevelike količine kvarcev na trgu, premalo dela za urarje. In če niso ti zastopniki še za nekaj urarskih hiš in zraven ne prodajajo ničesar drugega, se bodo težko obdržali.

Morda je drugje, na večjem trgu bolje, ampak, če izpostavimo našega, se mi vseeni zdi, da je zanimanje za ure v vseh pogledih premalo.

Stvar je v tem, da je poklic še vedno opcija če delaš v kakšni urarski hiši, kot grosist bo kmalu nemogoče dobiti rezervne dele za mehanizme. Po večini se vse urarske hiše zapirajo, ker s tem dobivajo redne prihodke, ko opravljajo servis. Ja šole za urarje pa pri nas res ni več, samo še knjiga in mentorstvo izkušenega urarja ti preostaneta.

Manjši urarji samo še zamenjujejo baterije, steklo in paščke. Včasih si uro nesel k urarju večkrat, bile so slabše kakovosti, v notranjost je prihajal prah in voda.Tudi kvarile so se pogostoma.
Sedaj je teh težav veliko manj in tudi manj dela za urarje. Včasih smo nosili tudi budilke in stenske ure k urarjem. Sedaj so te običajno quartz in se jih ne popravlja, ceneje je kupiti novo.
Večji urarji imajo delo, ti servisirajo dražje ure in imajo tudi rezervne dele za te ure.

rojcek napisal: Sam bi čisto verjel, da je ta poklic prilezel tako daleč, oziroma bolje, zabredel tako globoko. Zanimanje za ure je že tako nizko, prenizko!

Greš v BTC, Hala A.. vsaka druga trgovina prodaja ure.
Prav tako jih prodaja že skoraj vsaka živilska trgovina..

Zanimanja za ure je precej, res se jih pa manj popravlja in so potrošni material. Še vseeno da pa precej ljudi zanje par 100€ in teh ne mečejo stran temveč pridno menjajo baterije in dajo popravljati manjše napake in poškodbe.

Res pa izdelovalci ur omejuejo neodvisne urarje, s tem ko jim krčijo dobavo rezervnih delov.. morda se bo morala vtakniti EU..