Urarski pojmi
- Prispeval Gorazd
- Nedelja, 13 December 2009 08:24
Avtomatske ure | DLC | Ebauche | Fly-back | Frekvenca | Fusee Chain | GMT | Guilloché | Helijev ventil | Kaliber | Kamni | Komplikacija | Krona | Kronograf | Kronometer (C.O.S.C.) | Kvarčne ure | Luneta | Mehanske ure | METAS | Nemirka | Ohišje | Patek Philipe Seal | PVD | Rattrapante | Regulator | Repeticija | Retrograde | Rezerva navitja | Rolex Superlative Chronometer | Spirala | Steklo | Številčnica | Tahimeter | Tourbillon | Večni koledar | Zaponka | Zaskočni mehanizem | Ženevske črte | Ženevski pečat |
Dodatno branje : klik
Priročen slovarček : Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša - Terminologišče
Izdelava prestižne ure (ang) :
So mehanske ure, ki se s pomočjo posebnega polkrožnega rotorja navijajo samodejno. Pogoj je, da je ura v gibanju.
DLC (Diamond Like Carbon - prevleka na osnovi trdega ogljika) je zaščitna plast na površini, ki uri daje lepši izgled (sivo/črna mat barva), zaščito pred korozijo in zagotavlja izredno odpornost proti praskam. Ne smemo ga enačiti s PVD (Physical Vapor Deposition) lahko rečemo, da je PVD proces, DLC pa rezultat. Hkrati ni vedno nujno, da je DLC nastal po postopku PVD. Če je naveden le PVD pomeni, da je bil uporabljen cenejši material, saj je DLC v marsičem podoben izdelavi sintetičnega diamanta. Postopek je razvila ruska vojska za zaščito lopatic na helikopterjih, danes pa je uporabi v visoko tehnološko razvitih indstrijskih panogah, kot so NASA, F1 in druge.
So ure z mehanizmi, ki prikazujejo dva časovna pasova (ali več). Prvi časovni pas je običajno nastavljen na lokalnega, drugi je lahko nastavljen na univerzalni čas ali GMT (Greenwich Meridian Time ali UTC - Universal Coordinated Time). Svet je namreč razdeljen na 24 časovnih pasov (Slovenija leži v pasu GMT +1 oziroma GMT +2, ko uporabljamo srednjeevropski poletni čas). Prikazovanje dveh časovnih pasov na zapestnih urah je namenjeno pilotom, poleg prestižnosti pa je uporabno tudi za tiste, ki pogosto potujejo.
Je neobdelan, razstavljen mehanizem npr. brez nemirke, zaskočnega mehanizma ali spirale, ki ga proizvajalci kupijo pri specializiranih proizvajalcih (ETA, Sellita, Soprod, Technotime) ter kasneje v svojih delavnicah sestavijo in okrasijo same. Od kakovosti, končne obdelave in uporabljenih materialov je močno odvisna tudi cena takega mehanizma.
Fly-back (fr. Retour en vol)
Je funkcija, s katero je mogoče štoparico (kronograf) z enim samim pritiskom na gumb (ali dva gumba hkrati) ustaviti, postaviti na nulti položaj (resetirati) in ponovno zagnati. Namesto treh potrebujemo torej le en pritisk na gumb, s tem pa prihranimo čas.
Je funkcija, s katero je mogoče štoparico (kronograf) z enim samim pritiskom na gumb (ali dva gumba hkrati) ustaviti, postaviti na nulti položaj (resetirati) in ponovno zagnati. Namesto treh potrebujemo torej le en pritisk na gumb, s tem pa prihranimo čas.
Frekvenca je število oscilacij mehanskega mehanizma v eni sekundi. Frekvenca kalibrov se meri v polnihajih (alternancah) na uro. Višja ko je frekvenca, bolj miren tek ima mehanizem, večja pa naj bi bila tudi njegova točnost. Običajne frekvence mehanskih mehanizmov so:
-
18.000 a/h ali 2,5Hz (klasični mehanizmi z ročnim navijanjem).
-
21.600 a/h ali 3Hz (nižja frekvenca za ročne in avtomatske mehanizme).
-
25.200 a/h ali 3,5HZ (nekateri Omegini kalibri Co-Axial)
-
28.800 a/h ali 4Hz (najbolj običajni avtomatski mehanizmi).
-
36.000 a/h ali 5Hz (bolj napredni mehanizmi; Zenith El Primero, nekateri Rolexi in TAG Heuerji, Grand Seiko Automatic).
-
43.200 a/h ali 6Hz (napredni mehanizmi; Audemars Piguet ChronoAP, TAG Heuer Pendulum).
-
72.000 a/h ali 10Hz (najbolj napredni mehanizmi v rangu Breguet Type XXII).
Frekvanca kvarčnih mehanizmov je praviloma 32.768 Hz (215 ciklov na sekundo). Zaradi višje frekvence kvarčnih oscilatorjev so le-ti bolj natančni od mehanskih, a hkrati zaradi preproste, masovne in poceni izdelave tudi manj prestižni.
Fusee Chain tehnologija izhaja iz urarske 'prazgodovine'. Pogon je speljan preko miniaturne verige ali jeklene žice in polža. Je precej zapletena tehnična rešitev, ki omogoča stalen navor skozi vse dni navitja. Pogonski zobnik je povezan s koničnim polžem s pomočjo jeklene verige (žice), ki se med navijanjem ure navija na spiralastega polža tako, da je ob polno naviti vzmeti (ko je njen navor največji) radij na polžu najmanjši, z odvijanjem vzmeti pa se efektivni radij polža veča in s tem sorazmerno kompenzira padec njenega navora. Cilj tega pogona je dobiti čim daljši čas enak navor s tem pa čim bolj konstantno amplitudo nemirke. Pomembno pri tem pogonu je, da pogonska vzmet ni nikoli odvita in navita do konca. To pa prepreči posebno varovalo na pogonskem zobniku, maltese cross.
Guilloché
V urarskem svetu je Guilloché dekoracija številčnice, ki ji daje globinski, eleganten in prestižen videz, postopek pa je dobil ime po francoskem inženirju Guiloju. Najpogosteje ta vzorec najdemo na srebrnih številčnicah, urarji pa ga ustvarijo s preciznimi in z zapletenimi stroji za globinsko obdelavo površine.
V urarskem svetu je Guilloché dekoracija številčnice, ki ji daje globinski, eleganten in prestižen videz, postopek pa je dobil ime po francoskem inženirju Guiloju. Najpogosteje ta vzorec najdemo na srebrnih številčnicah, urarji pa ga ustvarijo s preciznimi in z zapletenimi stroji za globinsko obdelavo površine.
Namenjen je potapljačem, ki veliko časa prebijejo v hiperbaričnih komorah, kjer dihajo plin (kisik) obogaten s helijem. Molekule helija so manjše od kisikovih, zaradi česar zlahka prodrejo v notranjost ure. Ko se na primer potapljaški zvon dvigne na površje in pride do izenačitve pritiska, molekule helija pohitijo iz ure, kar lahko povzroči, da uro preprosto raznese. Da bi se temu izognili poskrbi helijev ventil, ki pri spremembi tlaka pravočasno spusti helij iz ure in istočasno prepreči vdor vode v notranjost. Helijev ventil sicer deluje, a uporabne vrednosti praktično nima. Služi bolj kot prestižen dodatek k 'potapljaškim' uram in kot tehnološki izziv za proizvajalce.
Imenujemo mehanizme ur. Nekateri najprestižnejši proizvajalci razvijajo svoje (imenujemo jih tudi manufakturni kalibri), drugi uporabljajo tipske kalibre (ETA, Sellita, Soprod, Technotime). Tipski kalibri, na primer ETA, niso 'drugorazredni' kalibri, temveč vrhunski izdelki. Večina vrhunskih urarskih znamk, razen redkih izjem, uporablja tipske mehanizme kot osnovo vsaj pri začetnih modelih.
Kamni, običajno so to umetni rubini, se uporabljajo v ležajih mehanizmov. Število kamnov ne določa kakovosti mehanizma, ampak je odvisno od izvedbe mehanizma.
So dodatne funkcije mehanskih urnih mehanizmov (osnovne so: ure, minute in sekunde). Prikazovanje datuma, dneva v tednu ali meseca imenujemo male komplikacije, bolj zapletene funkcije (npr. tourbillion, večni koledar) pa velike komplikacije.
Je merilna naprava, ki je sestavljena iz časomera (ure) in hkrati štoparice. Taka zapestna ura je ponavadi precej prepoznavna na zunaj, saj ima poleg krone še gumbe za nadzor štoparice in nekaj dodatnih kazalcev in manjših številčnic.
C.O.S.C (Contrôle Officiel Suisse des Chronomètres) je neprofitna organizacija namenjena certificiranju točnosti ročnih mehanskih urnih mehanizmov. Ustanovljena je bila leta 1973 v Švici in je prvenstveno namenjena preverjanju švicarskih urnih mehanizmov. Vsak mehanizem mora prestati določene teste pod strogo določenimi pogoji. Mehanizem tako dobi gravirano številko, ki dokazuje pridobitev certifikata. Testi trajajo 15 dni, v petih položajih in pri treh različnih temperaturah. Nekatere ure imajo napis natisnjen tako, da se vidi na daleč, druge ga diskretno skrijejo. Odstopanje je lahko povprečno največ -4 do +6 sekund na dan. Primerjavo časa izvedejo z natančnimi atomskimi urami sinhroniziranimi z GPS sistemom.
Za svoje delovanje uporabljajo električni vir energije, ki napaja natančen elektronski oscilator in mehanizem. Proizvodnja kvarčnih mehanizmov je dokaj poceni, točnost ur pa precej visoka.
Luneta je obroč okoli stekla ure. Z vrtljivo luneto si pri potapljaških ali letalskih urah pomagamo meriti čas potopa ali leta. Dražje ure imajo luneto izdelano iz boljših materialov (keramike) in so zato praktično popolnoma odporne na razenje. Pozamo tudi lunete s tahimetrsko skalo, različnimi gravurami, lahko so posute tudi z dragimi kamni.
Za svoje delovanje ne potrebujejo električnega vira napajanja, saj jim energijo zagotavlja vzmetna spirala (dovajanje energije s pomočjo ročnega ali avtomatskega navijanja). Mehanske ure veljajo za bolj prestižne, saj je izdelava kakovostnih mehanizmov zelo zahtevna in draga.
Omega je skupaj s švicarskim vladnim inštitutom za metrologijo - Swiss Federal Institute of Metrology (METAS) razvila novo, zahtevnejšo metodo testiranja, ne le mehanizmov, pač pa ur v celoti. Postopek je zahtevnejši od C.O.S.C. (članek).
Proces akreditacije po METAS standardu obsega naslednjih 8 stopenj:
1. Testiranje funkcij mehanizmov, ki so izpostavljeni elektromagnetnemu polju moči 15,000 gaussov.
2. Odstopanje od referenčnega časa (6 različnih položajev).
3. Odstopanje od referenčnega časa z od 0 - 2/3 rezerve navitja.
4. Testiranje funkcij ure, ki je izpostavljena elektromagnetnemu polju moči 15,000 gaussov.
5. Povprečno dnevno odstopanje od referenčnega časa (0 do +5 s), po tem ko je bila ura izpostavljena magnetnemu polju moči 15,000 gaussov.
6. Povprečno dnevno odstopanje od referenčnega časa (0 do +5 s) ob simulaciji pogojev normalnega nošenja ure (6 različnih položajev, 2 različni temperaturi).
7. Preverjanje ustreznosti deklarirane rezerve navitja.
8. Preverjanje ustreznosti deklarirane vododpornosti (v vodi).
Nemirka (Balance Wheel)
Je kolesce, običajno imenovano tudi srce ure, ki niha (tik-taka) s pomočjo tanke spirale (Balance spring). Uri daje enakomeren ritem, potreben za točno delovanje. Oscilacija je sestavljena iz dveh gibov (tik-tak), frekvenca pa je število oscilacij v eni sekundi. Frekvenca kalibrov se meri v polnihajih (alternancah) na uro, pri čemer npr. 28.800 a/h ustreza frekvenci 4 Hz. Višja ko je frekvenca, večja naj bi bila točnost mehanizma.
Ohišja ur so iz različih materialov. Naštejmo jih od najosnovnejšega.
Medenina. Je zlitina bakra, cinka in manjšega dela svinca. Uporablja se za izdelavo cenejših ur, običajno je prevlečena s kromom ali z zlatom.
Jeklo. Je izredno primeren material za izdelavo ohišij. Uporablja se nerjaveče jeklo. Cenejše zlitine so zaradi visokega odstotka primesi niklja alergene.
Titan. Ta kovina se zaradi izrednih lastnosti uporablja v medicini, letalstvu in vesoljski industriji, od 70-ih let minulega stoletja pa tudi v urarstvu. Titan je nealergen.
Zlato. Zaradi visokih cen surovine, so zlate ure dražje od ostalih. Zlato je nezahtevno za obdelavo, a ne zagotavlja dovolj dobrega tesnjenja v ekstremnih pogojih.
Platina. Izredno drag in prestižen material.
Je pečat zagotavljanja najvišjih standardov kakovosti in estetike, ki si jih predpisuje podjetje Patek Philipe samo. Ne glede na to, da akreditiranje ne poteka neodvisno, pa zaradi vrhunskega ugleda znamke in njene tradicije v verodostojnost postopkov ne gre dvomiti. Testiranje ne obsega le mehanizmov kot je to praksa pri C.O.S.C., pač pa zejema tudi številčnice, kazalce, ohišje, gumbe, krone, zapestnice in pasove ter ostale komponente, ki prispevajo k estetski in tehnični dovrčenosti Patek Philipe ure kot celote. Ocenjuje se estetski vtis, natačnost izdelave, točnost in zanesljivost teka mehanizma (kot tudi kakovost materialov in obdelavo vsakega elementa mehanike posebej) ter kakovost zagotavljanja servisa časomerov skozi njihov življenski cikel. Testiranje točnosti teka mehanizma poteka v simuliranem okolju in ne sme presegati, pri mehanizmih dimenzij nad 20 mm meje med -3 do +2 sekund v 24. urah, oz. pri mehanizmih premera do 20 mm od -5 do +4 sekunde na dan.
PVD (Physical Vapor Deposition) je metoda fizikalnega nanašanja izredno tankih površin materiala kot posledica kondenzacije izparin. Uporablja se za izdelavo trdih prevlek na površini drugega materiala. Proces lahko opišemo tudi kot vakuumsko reaktivno naparjanje ioniziranih kovinskih ionov v visokovakuumski plazmi z ionskim bombardiranjem podlage. PVD postopek poteka pri 450-500 oC, debelina prevleke pa znaša 2,5-5 µm. PVD ne smemo enačiti z DLC (Diamond Like Carbon) lahko rečemo, da je PVD proces, DLC pa rezultat.
Je dodaten sekundni kazalec na kronografih (doppelchrono), ki služi za ločen prikaz dveh meritev. Medtem ko ena meritev teče brez prekinitev, drugo lahko ustavimo, ponovno zaženemo ali resetiramo. Tak kronograf vsebuje dva ločena mehanizma štoparice.
Včasih so se tako imenovale velike ure z nihali, ki so se zaradi natančnosti uporabljale za umerjanje drugih ur. Značilnost teh ur je bila ta, da je bil vsak kazalec na svoji osi. Ime se je ohranilo do danes, saj se ure s tako postavitvijo kazalcev imenujejo régulateur.
Je ena najbolj sofisticiranih oblik umetnosti izdelave urnih komplikacij. Ob sprostitvi posebnega vzvoda nam ura odbije točen čas. Prvi taki mehanizmi so se pojavili že pred 300 leti. Takrat namreč še niso imeli na voljo ustrezne razsvetljave zato so ure sporočale točen čas na tak način. Kako zveni repeticija? Pri žepni uri Audemars Piguet takole.
Je velika komplikacija pri prestižnih urah. Pomeni, da kazalec za ure, minute, sekunde ali prikazovanje datuma potem ko pride do konca skale, spet skoči na začetek in začne nov cikel.
Rezerva navitja (Power reserve)
Je čas, ko mehanizem polno navite ure normalno deluje v mirovanju. Običajno mehanizmi zmorejo okoli 2 dneva avtonomije, boljši (kar podraži uro) pa tudi do 8 dni. Nekatere ure imajo na številčnici vgrajen kazalec s prikazom zaloge (IWC Big pilot's watch, Panerai GMT Luminor...).
Rolex Superlative chronometer, je certifikat, ki ga je Rolex redefiniral leta 2015. Rolexovi mehanizmi so najprej poslani na C.O.S.C. potem pa jih Rolex sam preveri še v svojih laboratorijih. Prestati morajo zelo zahtevne kakovostne preizkuse, ne le mahanike, pač pa celotnega izdelka. Dovoljeno odstopanje od referenčnega časa je vsega +/- 2 sekunde na dan.
Je zelo tanka spirala mehanskega mehanizma, ki je pripeta na nemirko. S svojo elastičnostjo nemirki zagotavlja enakomerno gibanje, njena dolžina in inercijski moment pa določata trajanje oscilacije. S spreminjanjem dolžine spirale se spreminja trajanje oscilacije, s tem pa uravnava točnost teka mehanizma.
Je zgornja stran ure in je pokrita s steklom, ki jo ščiti. Tu so postavljeni urni, minutni in sekundni kazalci, ter drugi prikazovalniki malih in velikih komplikacij (datum, koledar...), logotip in različne okrasitve. Nekatere ure imajo transparentno številčnico skozi katero je viden mehanizem, druge imajo transparenten le del skozi katerega se vidi npr. tourbillon ali nemirka.
Je ime skale, običajno na luneti ročne ure, ki pomaga izmeriti hitrost objekta. Če hočemo meriti hitrost vozila, potrebujemo omenjeno uro in poznano razdaljo (npr. markerji ob cesti). Pozicija sekundnega kazalca na skali nam ob prevoženi razdalji enega kilometra pove hitrost vozila.
Je posebno vpetje nemirke, ki izniči negativen vpliv gravitacije, s tem pa pripomore k točnosti urnega mehanizma. Leta 1795 ga je izumil urarski genij Abraham Louis Breguet. Izdelava instrumenta je izjemno zapletena, kar znatno vpliva na ceno ure in na njen prestiž. Na večini ur je tourbillion viden skozi transparentno številčnico, druge se ponašajo zgolj z napisom, redke pa ga kot biser skrivajo v sebi.
Je velika komplikacija in se uporablja pri zelo prestižnih urah. Kadar ima mesec manj kot 31 dni datuma ni potrebno ročno nastavljati, kot je to običajno pri običajnih mehanizmih. Enako velja za prestopna leta.
Je sklop mehanskega urnega mehanizma vpet med mehanizem in nemirko. Njegova naloga je, da pretvori gibanje mehanizma v enake intervale in tako zagotavlja energijo za nihalo. Poznamo jih več vrst. Najbolj pogost je sestavljen iz dveh delov, vzvoda in kolesca.
So strojno ali ročno gravirane okrasne vzporedne črte v obliki valov na prestižnih urnih mehanizmih. Najpogosteje so to rotorji ali mostovi.
Je poseben žig na urnem mehanizmu, ki potrjuje skladnost kakovosti in končne obdelave opredeljene z natančnimi zahtevami. Ženevski žig podeljuje uradno telo 'Ecole d'Horlogerie de Genève', ustanovljeno leta 1886 v Ženevi.
Vir : FHH
